Odškodnina, ki jo je sodišče priznalo denacionalizacijskim upravičencem v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v višini 36.720,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izdaje odločbe po 45. čl. ZDen, ne nasprotuje določbi drugega in tretjega odst. Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Predlog za obnovo postopka po 1. točki in 10. točki 1. odst. 396. člena ZPP, ki ni bil vložen v 30 dneh, od kar je stranka zvedela za razloge in dokaza na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, je vložen prepozno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevana dejstva o slabem premoženjskem stanju dolžnikov bi bila lahko pravno upoštevana (ob izpolnjenih ostalih pogojih) le za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Ta dejstva je sodišče prve stopnje v okviru zavrnitve predloga dolžnikov za odlog izvršbe tudi že obravnavalo. Ne predstavljajo pa te navedbe nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odstavek 55. člena ZIZ, saj se ne nanašajo na pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - nujni delež - prikrajšanje - oporoka
Ker so nujni dediči zakoniti dediči pride tudi v primeru nujnega dedovanja do vračunavanja daril in volil. Če je zapustnik z delom premoženja razpolagal, bodisi z darili, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se sodedičem dana darila vračunajo.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
Izdatek v zvezi z zastopanjem je tudi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ki znaša 19%. Zato je sodišče pri odločanju, katere stroške mora stranki, ki je v pravdi upravičena do povrnitve le-teh, nasprotna stranka povrniti, dolžno upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost - in to od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki se priznajo odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
Plačilo takse je po določbi 4. odst. 180. člena ZPP/99 procesna predpostavka za odločanje sodišča. Po navedeni določbi se tako domneva, da je bila tožba umaknjena, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Pritožbi je namreč tožeča stranka predložila dokazilo o tem, da je dolgovano takso plačala peti dan od prejema opomina.
ZTLR člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
Iz izreka izhaja, služnostna pravica hoje in vožnje brez omejitev, iz obrazložitve pa, da gre za služnost za potrebe gnojišča.Sodišče prve stopnje bo moralo tudi še raziskati, kakšne vrste voženj so se opravljale, da bo mogoče odločiti o zahtevku.
Razsodišče upnika, ki na podlagi javnega pooblastila opravlja tudi določene zadeve iz državne pristojnosti, je odločilo, da sklepi, sprejeti na redni seji najvišjega organa upnika, niso veljavni. V skladu z načelom prirejenosti postopkov je sodišče na to odločitev vezano.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - pritožbeni razlog
Pritožnik v izvršbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine v zvezi z naročilom in prenehanjem vtoževane terjatve bo sodišče ugotavljalo v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. točke izpodbijanega sklepa.
Pravica do nujnega deleža izhaja iz zakona, zato ni treba, da nujni dedič s tožbo zahteva razveljavitev darilne pogodbe, s katero je bil nujni delež prikrajšan. Nujni dediči lahko zahtevajo nujni delež v pravdi, če zapuščinske obravnave ni bilo, ker je zapustnik vse svoje nepremično premoženje podaril tožencu.
ZTLR člen 20, 33, 49, 51, 52, 20, 33, 49, 51, 52. ZOR člen 103, 103.
služnostna pravica
Pravna prednika tožnikov sta pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, vendar pa je bila s pogodbo in aneksom ustanovljena služnostna pravica v korist nepremičnine parc. št. 477/1. Služnost pa je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika služnostnega zemljišča. S pogodbo z dne 2.8.1989, ki je predmet tožbenega zahtevka, je toženec odsvojil nepremičnino parc. št. 477/1 in tako na drugotoženca poleg lastninske pravice, prenesel tudi služnostno pravico. Z ničemer pa ni razpolagal z nepremičninami, ki so bile las pravnih prednikov tožnikov, zato obravnavana pogodba ni nična.
sodišče prve stopnje ni ob izrečeni pogojni obsodbi obdolžencu izreklo še varnostnega ukrepa odvzema predmetov, to je strelnega orožja, ki je predmet kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 1. odstavku 310. člena KZ.
Zato je pritožbo državne tožilke, ki je predlagala izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov po čl. 69/1 KZ, utemeljena.
ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Dolžnik zatrjuje tim. negativno dejstvo, za katerega, glede na to, da je dokazno breme izročitve (dobave) blaga na strani upnika, ne more predložiti dokazov. Ustrezne dokaze (listine) v takih primerih pribavi pravdno sodišče, kar pomeni, da je tak ugovor treba šteti za obrazložen in postopati po 2. odst. 62. člena ZIZ.
Za opredelitev kvalifikatorne okoliščine, da je bil obtoženec član združbe za izvrševanje kaznivih dejanj (3. odst. 311. čl. KZ) ni odločilno, kako pomemben član združbe je bil, ali je šlo zgolj za obtoženčevo enkratno udeležbo in ali je obtoženec poznal člane združbe. Ta zakonski znak kaznivega dejanja konstituirajo okoliščine, da je pri spravljanju ljudi čez mejo sodelovalo več oseb (najmanj 3), da so bile njihove vloge vnaprej dogovorjene in porazdeljene in da je skupino povezoval skupni namen izvrševanja takšnih kaznivih dejanj, kar vse izpovedbe prič v konkretnem primeru prepričljivo potrjujejo.