stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - umik obtožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika obtožnega predloga oškodovancev kot tožilcev), skladno z določbo tretjega odstavka 96. člena ZKP oškodovancema kot tožilcema v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
Povprečnino v višini 35.000,00 SIT je sodišče prve stopnje določilo na spodnjem zakonskem minimumu. Ker povprečnina pokriva stroške za delo sodišča (osebne in materialne izdatke sodišč za svoj personal oziroma režijo sodišč in drugih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku), ni moč pritrditi navedbam v pritožbah, da ti stroški niso nastali, ker še ni bila razpisana glavna obravnava.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pasivna legitimacija
Ugovor pasivne legitimacije, ki ga je dolžnik smiselno uveljavljal z navedbo, da je podlage naročil v imenu gospe A., ima lahko za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazal za utemeljenega. Ugovor dolžnika je zato v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen in je zato utemeljen.
tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejansko stanje - kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je mimo dejanske podlage, ki jo je uveljavljala tožeča stranka, štelo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi predpisov o dedovanju. Ker je tožeča stranka ponujeno dejansko podlago sprejelo in pritožbene navedbe usmerilo nanjo, je kršitev sanirana.
ZZZDR člen 56, 56/1, 132, 132/5, 56, 56/1, 132, 132/5.
terjatev
Tožnik s tožbo ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe za preživninsko terjatev. V primeru, da se izpolnjeni pogoji za ukinitev preživnine mora tožnik vložiti tožbo na ukinitev preživnine.
postopek za delitev solastne stvari in premoženja - delitev solastne nepremičnine
Če sodišče odloča o delitvi solastne nepremičnine, mora upoštevati tudi ustrezne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo postopek za ureditev mej. Če je nepravdno sodišče zgolj preračunalo solastniške deleže v hektarje, potem ni odločbe o delitvi stvari, ki bi postala pravnomočna, čeprav so ti podatki navedeni v izreku
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Iz ugovoru priložene zasebne listine ni razvidno, da bi jo podpisal asignat. Tudi sicer pa bi bil po 7. členu te listine dolžnik (asignant) prost obveznosti do upnika (asignatarja) šele z izvršitvijo nakazila s strani asignanta. Tega dejstva, torej da je do izpolnitve nakazila s strani asignata že prišlo, pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval (niti dokazal), zaradi česar tudi ni mogoče zaključiti da je prišlo do prenehanja terjatve (v smislu 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ).
Toženka, ki je čekovne blankete in kartico hranila sicer skupaj v ročni torbici, vendar v zaklenjeni hiši, je ravnala s potrebno skrbnostjo, zato za minus na tekočem računu, to je škodo, ki je nastala z vnovčenjem ob vlomu v hišo ukradenih čekov, ni odgovorna.
Šele na podlagi ugotovljene prave volje pogodbenih strank bo mogoče zaključiti, kaj sta pravdni stranki imeli v mislih pri sklepanju posla: predpogodbo, prodajno pogodbo z dogovorom o ari ali kaj tretjega.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost - zamuda roka - upravičenec - temelj - menjalna pogodba
Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.
Prepričljivi so razlogi v sklepu sodišča prve stopnje, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, ki zanika, da bi oškodovanki kritičnega jutra zagrozil, da jo bo zaklal, če ga ne bo vpisala v zemljiško knjigo. Izpovedbi oškodovanke in njenega moža, na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svoje ugotovitve o poteku dogodka in obdolženčevi krivdi za storjeno dejanje, sta prepričljivi, sicer pa se je sodišče prve stopnje odločilo o za zadevo odločilnih okoliščinah na podlagi na glavni obravnavi izvedenih dokazov ter neposrednih vtisih o izpovedbah posameznih prič in zagovora obdolženca. Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s potrebno gotovostjo prepričalo, da so obdolženčeve besede oškodovanki predstavljale resno grožnjo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20622
KZ člen 217, 217/2, 217, 217/2. ZKP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
goljufija - utemeljen sum - uvedba preiskave
Iz izjav oškodovancev danih delavcem policije v predkazenskem postopku ne izhaja, s čim naj bi ju obdolženca spravila v zmoto, da sta jima posodila denar. Iz njunih izjav izhaja le, da sta si obdolženca denar od njiju izposodila za gradnjo gostinskega objekta.
Pri tem pa tudi iz zagovora obdolžencev izhaja, da sta denar porabila za gradnjo gostinskega objekta v R... Kazenski ovadbi ni priložen noben dokaz, ki bi obstoj te okoliščine izpodbijal in tudi iz opisa obdolžencema očitanih kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo, ne izhaja, da naj bi bile navedbe obdolžencev o gradnji gostinskega lokala lažne. Glede na navedeno je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da je le obljuba o vračilu denarja (ki je del vsake posojilne pogodbe) oziroma obljuba obdolžencev, da bosta denar vrnila (kar je tudi del sklenjenih posojilnih pogodb) in sodno overjeno potrdilo o posojilu zneska z dne 10.9.1991, le premalo za zaključek o utemeljenosti suma za kaznivo dejanje goljufije.
ZPP člen 343, 343/3, 365, 365-1, 343, 343/3, 365, 365-1. ZIZ člen 15, 15.
dovoljenost pritožbe
Zoper sklep, s katerim je sodišče po tem, ko je upnik predlog za izvršbo delno umaknil, izvršbo v enakem obsegu ustavilo, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.