Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljive izpovedi oškodovanca, potrjene z izpovedbo priče, posredno pa tudi z zdravniškim spričevalom, zanesljivo ugotovilo, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po členu 145/1 KZ, ko je namenoma zapeljal proti oškodovancu z osebnim avtomobilom tako, da je moral odskočiti ter se je pri tem telesno poškodoval. Ker je ob tem zanesljivo ugotovilo tudi motiv za storitev kaznivega dejanja,ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obdolženčevega zagovornika, da je dejansko stanje bilo ugotovljeno zmotno in nepopolno, zaradi česar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Aktivna legitimacija upravnika stanovanjske hiše za izterjavo stroškov obratovanja od enega lastnika večstanovanjske hiše izvira iz pogodbe o upravljanju, ki so jo sklenili lastniki večstanovanjske hiše in ki jo je po vsebini treba opredeliti kot pogodbo o naročilu.
ZKP člen 207, 207/1, 207/2, 207/4, 207, 207/1, 207/2, 207/4.
hišni pripor - odreditev pripora
Državni tožilec v pritožbi zoper sklep, s katerim je senat sodišča prve stopnje po II. odstavku 207. člena, ob preizkusu po preteku dveh mesecev, podaljšal hišni pripor, ne more predlagati odreditve pripora. Po izročitvi obtožnice do konca glavne obravnave je namreč za odločanje o odreditvi pripora pristojen senat sodišča prve stopnje. Tudi če tak senat zavrne predlog za odreditev pripora, zoper tak sklep, po določbah IV. odstavka 207. člena ZKP, pritožba ni dovoljena.
Ker predstavlja izmikanje bistveni element kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, v izreku sodbe pa je bilo neustrezno opredeljeno zgolj s trditvijo, da je obdolženec ustanovitelj trgovine ter da kot tak nedvomno primerno zasluži, pa preživnine ne plačuje, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po čl. 203/I KZ.
Zakonsko določena dolžnost prijavljanja se nanaša na okoliščine, od katerih je odvisna verjetnost nastopa zavarovalnega primera in ne na vrednost same stvari.
ZUKZ člen 82, 83. Haaška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 17.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Toženka nima pravice zahtevati od tožnice položitev varščine za pravdne stroške, če v državi katere državljanka je tožnica, državljani SFRJ, niso dolžni dajati varščine (83. čl. ZUKZ). Pri tem se upošteva dejansko vzajemnost. Morebitnega neobstoja vzajemnosti pa toženka z zatrjevanji ni uspela izkazati.
izvajanje dokazov - zaslišanje strank - osebna vročitev - vabilo na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb postopka
Kadar je sodišče zaslišalo le eno stranko, druga stranka pa na narok za glavno obravnavo na katerem se je izvedel dokaz z zaslišanjem strank ni bila vabljena osebno, da naj se zasliši, pa to kršitev v pritožbi uveljavlja, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izpovedbe priče v kazenskem postopku kot prepričljive. Sklicevanje pritožnika na neskladje med njeno izjavo, dano v predhodnem postopku (ki je bila za obdolženca še bolj obremenjujoča) in v kazenskem postopku, nima teže, ker je sodba oprta na njeno skladno pričevanje v kazenskem postopku.
Čeprav svoje preživninske obveznosti za prvega otroka ne izpolnjuje prostovoljno, prisilna izterjava preživnine prav tako obremenjuje preživninskega zavezanca in vpliva na njegovo možnost prispevati k preživljanju drugega otroka.
Ker je Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča določal, da v arondacijskem postopku pripojeno zemljišče postane družbena lastnina, zemljišče, ki ga dobi v odškodnino prejšnji lastnik pripojenega zemljišča pa postane njegova lastnina, ni potreben še vpis v zemljiško knjigo kot pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na tem v odškodnini prejetem zemljišču.
ZST člen 19, 19/4, 19, 19/4. ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 83, 83/2, 13, 13/1, 15, 83, 83/2.
stečajni upravitelj - taksa za pritožbo
Stečajni senat je (na predlog stečajnega upravitelja) odločal o povračilu nujnih stroškov (glej 2. odstavek 83. člena ZPPSL). Ker je šlo za sklep stečajnega senata, je bila dopustna pritožba po določbi 1. odstavka 13. člena ZPPSL. Pritožbo zoper takšen sklep pa je že na podlagi prej navedenega lahko podal samo stečajni upravitelj, kot legitimirana oseba, saj je šlo za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti v stečajnem postopku. Ker pa je po določbi 4. točke 19. tarifne številke Zakona o sodnih taksah (vsakršno) pritožbo zoper odločbo stečajnega senata predvidena taksa v višini 1000 točk, je takšno takso stečajni upravitelj, kot pritožnik in s tem taksni zavezanec, tudi dolžan plačati.
O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane odločbe o vsebini listine, in samo listino, zato je ni mogoče preizkusiti.
Vse navedbe toženke v pritožbi o tem, zakaj ni dolžna plačati tožeči stranki prisojenih stroškov upravljanja za stanovanje, so zgolj pojasnjevanje dejanskega stanja.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do uporabe stanovanja - izselitev iz stanovanja - primerno stanovanje - rok
Če se je imetnik pravice do uporabe stanovanja iz stanovanja izselil (ni odločilno ali prostovoljno ali po pravnomočni sodni odločbi) in takrat ni zahteval dodelitve drugega primernega stanovanja, ne more tega zahtevati po preteku več kot treh let.
neobrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.
2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, kadar dolžnik proti upniku uveljavlja pobotni ugovor, ki ga izkazuje z listinskimi dokazi.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Iz ugovoru priložene zasebne listine ni razvidno, da bi jo podpisal asignat. Tudi sicer pa bi bil po 7. členu te listine dolžnik (asignant) prost obveznosti do upnika (asignatarja) šele z izvršitvijo nakazila s strani asignanta. Tega dejstva, torej da je do izpolnitve nakazila s strani asignata že prišlo, pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval (niti dokazal), zaradi česar tudi ni mogoče zaključiti da je prišlo do prenehanja terjatve (v smislu 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ).
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost
Na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kažejo okoliščine, da naj bi obtoženec po pravnomočni obtožnici storil tri kazniva dejanja zoper premoženje v razdobju treh dni, močno pa je zasvojen z uživanjem trdih drog ter je bil doslej že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.
ZST člen 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1, 4, 4/2, 4/2-1, 14, 14/1. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - vložitev nove tožbe - oprostitev plačila sodne takse
Dolžnost tožeče stranke je bila, da že ob vložitvi tožbe določno navede zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev ter tudi predlog za oprostitev sodnih taks, če je želela, da učinkuje tudi za tožbo. Njeno sklicevanje, da ji vrednost spornega predmeta ni bila znana, je zato neupoštevno, predvsem pa ne more vplivati na začetek učinkovanja sklepa o oprostitvi sodnih taks, ki je zakonsko vezan na dan vložitve predloga za oprostitev.
Ravnanje tožnice, s katerim je očitno odobrila ravnanje toženke, izključuje protipravnost oz. samovoljnost toženkinega "posega" in s tem motenje tožničine posesti.