obnova postopka - razlog - procesna sposobnost stranke
Ni podan obnovitveni razlog po 3. tč. 421. čl. ZPP, če je bilo trenutno psihično stanje stranke takšno, da ni bila sposobna urejenega mišljenja in pričanja na sodišču, pričala pa je dva meseca kasneje. Pri čemer pa obnovitveni razlog po tem členu uveljavlja njen nasprotnik.
Šele na podlagi ugotovljene prave volje pogodbenih strank bo mogoče zaključiti, kaj sta pravdni stranki imeli v mislih pri sklepanju posla: predpogodbo, prodajno pogodbo z dogovorom o ari ali kaj tretjega.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost - zamuda roka - upravičenec - temelj - menjalna pogodba
Ni mogoče šteti, da je nepravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo premoženja vložena pravočasno, če je predlagatelj pravočasno vložil zahtevo za denacionalizacijo premoženja, v kateri je kot upravičenec predlagateljev oče in pravni temelj pravice do vrnitve zaplemba, v nepravočasni zahtevi pa je upravičenka predlagateljeva mati, pravni temelj podržavljenja pa je menjalna pogodba.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do uporabe stanovanja - izselitev iz stanovanja - primerno stanovanje - rok
Če se je imetnik pravice do uporabe stanovanja iz stanovanja izselil (ni odločilno ali prostovoljno ali po pravnomočni sodni odločbi) in takrat ni zahteval dodelitve drugega primernega stanovanja, ne more tega zahtevati po preteku več kot treh let.
Čeprav svoje preživninske obveznosti za prvega otroka ne izpolnjuje prostovoljno, prisilna izterjava preživnine prav tako obremenjuje preživninskega zavezanca in vpliva na njegovo možnost prispevati k preživljanju drugega otroka.
Ker je Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča določal, da v arondacijskem postopku pripojeno zemljišče postane družbena lastnina, zemljišče, ki ga dobi v odškodnino prejšnji lastnik pripojenega zemljišča pa postane njegova lastnina, ni potreben še vpis v zemljiško knjigo kot pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na tem v odškodnini prejetem zemljišču.
Toženka, ki je čekovne blankete in kartico hranila sicer skupaj v ročni torbici, vendar v zaklenjeni hiši, je ravnala s potrebno skrbnostjo, zato za minus na tekočem računu, to je škodo, ki je nastala z vnovčenjem ob vlomu v hišo ukradenih čekov, ni odgovorna.
postopek za delitev solastne stvari in premoženja - delitev solastne nepremičnine
Če sodišče odloča o delitvi solastne nepremičnine, mora upoštevati tudi ustrezne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo postopek za ureditev mej. Če je nepravdno sodišče zgolj preračunalo solastniške deleže v hektarje, potem ni odločbe o delitvi stvari, ki bi postala pravnomočna, čeprav so ti podatki navedeni v izreku
ZZZDR člen 56, 56/1, 132, 132/5, 56, 56/1, 132, 132/5.
terjatev
Tožnik s tožbo ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe za preživninsko terjatev. V primeru, da se izpolnjeni pogoji za ukinitev preživnine mora tožnik vložiti tožbo na ukinitev preživnine.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
KZ člen 3, 37, 37/5, 311, 311/2. ZKP člen 372, 372.
prepovedan prehod čez državno mejo
Zagovornik nima prav, ko oporeka stvarni in krajevni pristojnosti prvostopnega sodišča. V času, ko je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, je bila zanj v zakonu zagrožena kazen zapora do treh let. Po 1. točki prvega odstavka 91. člena Zakona o sodiščih (ZS) so za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let (razen izjem), pristojna okrajna sodišča. Sprememba KZ, ki je stopila v veljavo po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja (23/4-1999), ob tudi nekoliko spremenjenem opisu kaznivega dejanja zanj sicer predpisuje kazen zapora do petih let, kar ima za posledico, da sedaj o teh kaznivih dejanjih iz drugega in tretjega odstavka 311. člena KZ sodijo okrožna sodišča, vendar opisana sprememba v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Po določbi 3. člena KZ se namreč za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal v času ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se ta po storitvi spremeni, pa se uporabi zakon, ki je milejši za storilca. Ker je spremenjeni KZ strožji za obdolženca, je pritožba zagovornika, ki stremi za tem, da bi mu sodilo okrožno sodišče, v nasprotju z določbo člena 3 KZ in v škodo obdolženca.
ZD člen 207, 214, 214/2, 214/2-6, 207, 214, 214/2, 214/2-6.
dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju
Če mladoletni dedič pred izdajo sklepa o dedovanju postane polnoleten, ga je sodišče dolžno pozvati, da se izjavi o zahtevkih drugih dedičev, če lahko odločitev o teh zahtevkih odločilno vpliva na izid zadeve.
Da so bile izpovedbe drugih prič manj zanesljive, kažejo nasprotja v njihovih izjavah tako glede tega, ali jih je kdo vodil preko meje in koliko je bilo teh oseb, kakor tudi glede tega, kdo in kaj se je pogovarjal za prevoz z obdolžencem in koliko bi ta stal.
ZTLR člen 20, 33, 49, 51, 52, 20, 33, 49, 51, 52. ZOR člen 103, 103.
služnostna pravica
Pravna prednika tožnikov sta pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, vendar pa je bila s pogodbo in aneksom ustanovljena služnostna pravica v korist nepremičnine parc. št. 477/1. Služnost pa je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika služnostnega zemljišča. S pogodbo z dne 2.8.1989, ki je predmet tožbenega zahtevka, je toženec odsvojil nepremičnino parc. št. 477/1 in tako na drugotoženca poleg lastninske pravice, prenesel tudi služnostno pravico. Z ničemer pa ni razpolagal z nepremičninami, ki so bile las pravnih prednikov tožnikov, zato obravnavana pogodba ni nična.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravdni postopek - raba - pritožbeni postopek - vsebina pritožbe - novi dokazi
Kadar je sodišče prve stopnje izdalo sodbo pred uveljavitvijo novega ZPP, odloča pritožbeno sodišče po določbah ZPP/77. V tem primeru pa lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.