predhodno vprašanje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje veljavnosti (ničnosti) pogodbe je za odločitev o tožbenem zahtevku na njeno izpolnitev predhodno vprašanje. Če je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev njene ničnosti, potem v pravdi na njeno izpolnitev ni mogoče zavrniti dajatvenega tožbenega zahtevka iz razloga njene ničnosti. V takem primeru je treba sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP razveljaviti in po določbi 1. odst. 369. člena ZPP zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če je bila v takem primeru ničnost pogodbe podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka in nasprotnega tožbenega zahtevka, pritožila pa se je samo ena pravdna stranka, je treba sodbo razveljaviti v celoti, čeprav se druga pravdna stranka zoper njo ni pritožila.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
napotitveni sklep
Stečajni senat mora natančno ugotoviti, katere terjatve je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal in le za prerekane terjatve izdati ustrezne napotitvene sklepe.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Vse listine, s katerimi dolžnika dokazujeta, da naj bi za upnika opravljala storitve, so enostransko sestavljene s strani dolžnika. Dolžnika nista predložila nobene listine, ki bi jo podpisal upnik, niti kakšnih drugih dokazil o tem, da bi bile za upnika res opravljene kakšne storitve, zato s temi listinami ni izkazan obstoj terjatve do upnika, torej tudi ne prenehanje upnikove terjatve. Za dovolitev izvršbe zoper oba dolžnika razmerja med upnikom in dolžnikovim dolžnikom niso upoštevna.
ZPP člen 360, 360/1, 360/1-2, 360, 360/1, 360/1-2.
odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Vloga (odgovor na tožbo), ki je po vsebini ni mogoče šteti za pripoznavo zahtevka in iz katere vsaj pavšalno izhaja nasprotovanje zahtevku, je šteti za vlogo iz 3. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP, ki je ovira za izdajo sodbe zaradi izostanka.
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258. ZS člen 201, 201/2-3. ZDSS člen 4, 4/2.
stvarna pristojnost - odgovornost članov uprave - odškodnina - specializirano sodišče
Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.
Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl.
Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.
Kršitev konkurenčne klavzule s strani nekdanjega delavca tožeče stranke, sicer ustanovitelja in zastopnika tožene stranke, ni pogoj za dejanje nelojalne konkurence, saj je dejanje prekinitve poslovnega razmerja med drugimi podjetji lahko že samo po sebi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu.
Ker je v spisu prezentat sodišča in kuverta, iz katerih izhaja, da je ugovor prepozen, dolžnica ne more uspešno dokazovati pravočasnost ugovora s potrdilom o oddani priporočeni pošiljki.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373-3, 373, 373-2, 373-3.
delni ugovor
Po delnem dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi več verodostojnih listin je pravdni postopek tekel le glede tiste terjatve, kateri je dolžnik ugovarjal. Zato sodišče v pravdnem postopku lahko odloča le o obstoju te terjatve.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
ZST člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
izvršilni stroški - plačilo sodne takse
Dolžnik mora upniku povrniti le potrebne izvršilne stroške. Plačilo sodnih taks za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij ali v zvezi z delom je nepotreben izvršilni strošek.
plačilo sodne takse - domneva o umiku zasebne tožbe
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sodne takse plačala, ne drži trditev iz obrazložitve napadenega sklepa, da je nastopila presumpcija umika tožbe zaradi neplačila sodne takse po 180. čl. ZPP.
Glede na to, da sta se stranki prvotne prodajne pogodbe, ki je bila s strani prodajalca v celoti realizirana, naknadno dogovorili, da se predmet prodaje proda (ne pa da se vrne prodajalcu) gre za sklenitev nove pogodbe in ne za sporazumno razvezo prvotne prodajne pogodbe.
Zato tožnik nima proti prvotnemu prodajalcu zahtevka po 210. členu ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka. Navedba, da je v sklepu o izvršbi navedeni znesek netočen, oz. da je neki znesek manjši, je tako splošna in nedoločena, da je ni mogoče preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kateri znesek naj bi bil netočen, zakaj, in kakšen je po njegovem pravilni znesek.
disciplinski postopek - vpogled pooblaščenca delavca v pravilnik delodajalca
Če disciplinska komisija na disciplinski obravnavi odreče tožnikovemu pooblaščencu vpogled v pravilnik tožene stranke, to ne predstavlja bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost disciplinskega postopka, saj je imel pooblaščenec možnost vpogleda v pravilnik kasneje in se je na konkretne določbe pravilnika skliceval v ugovornem postopku.
sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni
Sklep, s katerim je stranka odgovorila na prošnjo (ponudbo) druge stranke za odobritev določenih sredstev za ohranitev določenega števila delovnih mest, v katerem je odobrila drugačen znesek in določila število delovnih mest, ki jih je treba ohraniti, je nasprotna ponudba. Druga stranka, ki je s takim sklepom odobrena sredstva sprejela, je s konkludentnim ravnanjem sprejela nasprotno ponudbo.
Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl. ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta.