Če bi morala delavka po opravljeni specializaciji ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še tri leta po opravljeni specializaciji, ostala pa je le krajši čas (591 dni od 1095 dni), mora le v tem obsegu povrniti sorazmerni del stroškov specializacije, ne pa celotnega zneska stroškov, ki so delodajalcu nastali v zvezi z njeno specializacijo.
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 154, 154/2, 173, 177.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost
Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti.
začasno presežni delavec - pogoji in kriteriji - ponoven postopek ugotavljanja
1. Delodajalec mora tudi pri ugotavljanju začasnih presežkov izpeljati postopek, tako kot to določa 30. in 31. člen ZDR in upoštevati kriterije, ki so navedeni v 3. odst. 31. člena ZDR. 2. Po preteku šestih mesecev mora delodajalec ponovno preverjati in ugotavljati, če razlogi za čakanje na domu še obstajajo in na novo izdati sklep o čakanju, sicer pa mora izvesti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Če pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke določa, da se pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti med drugim upoštevajo olajševalne in oteževalne okoliščine, kot je prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegovo gmotno stanje in drugo, mora to upoštevati sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa. V postopku mora pridobiti oceno tožniku nadrejenih delavcev o prejšnjem delu tožnika ter o njegovem odnosu do dela, ugotoviti, ali je že bil disciplinsko obravnavan ter presoditi, ali je pri tožniku podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala pogojno odložitev izvršitve izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, prav tako pa mora upoštevati, da si je tožnik protipravno prisvojil denarna sredstva majhne vrednosti (800,00 SIT).
Če tožena stranka niti tekom postopka na prvi stopnji niti ob vložitvi pritožbe ni predložila dokazov, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, katere solastnik je, ne more zmanjšati svoje obveznosti do tožnika za plačilo nadomestila plače ter prispevkov iz delovnega razmerja za to obdobje.
ZPP (1977) člen 369, 369/2, 369, 369/2. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 78, 80, 80/2, 78, 80, 80/2.
zahteva za varstvo pravic - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ugotovitveni sklep, s katerim je tožeča stranka obvestila tožnico, da je dne 1.4.1993 sklenila pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30.4.1994 in da ji s tem dnem prenehajo vse pravice iz delovnega razmerja, ima značaj obvestila o izteku delovnega razmerja za določen čas, zato pravni pouk v tem primeru ni potreben. Pri ugotavljanju, ali je tožnica zahtevo za varstvo pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja vložila pravočasno, je odločilno, kdaj je zvedela za kršitev pravic. Ker je izvedela za kršitev pravic najkasneje takrat, ko ji je delovno razmerje prenehalo, bi zaradi tega morala zahtevo vložiti v 15 dneh od prenehanja delovnega razmerja, sicer je prepozno zahtevala sodno varstvo pravic.
Če sodišče ugotovi, da ni krajevno pristojno za dovolitev izvršbe, ne more zavrniti izvršilnega predloga, ampak se lahko izreče le za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču.
disciplinski postopek - vpogled pooblaščenca delavca v pravilnik delodajalca
Če disciplinska komisija na disciplinski obravnavi odreče tožnikovemu pooblaščencu vpogled v pravilnik tožene stranke, to ne predstavlja bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost disciplinskega postopka, saj je imel pooblaščenec možnost vpogleda v pravilnik kasneje in se je na konkretne določbe pravilnika skliceval v ugovornem postopku.
Za dolžnika, ki je pravna oseba, ne predstavlja opravičenega vzroka za zamudo roka okoliščina, da je njegovo pošiljko iz poštnega predala, ki ga ima skupno z drugim podjetjem, prevzela delavka drugega podjetja, pri čemer dolžnik ne zatrjuje, da za kaj takšnega ni bila pooblaščena.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve v ugovoru so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Kdo je nepooblaščena oseba, ki se je dogovarjala v imenu dolžnika, dolžnik namreč ne pove, ne pove pa tudi, zakaj je zahteval odstranitev reklamnih tabel. Za svoje trditve dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZZT člen 23, 23/3, 24, 23, 23/3, 24. ZTPDR člen 8, 8/4, 8, 8/4.
osebno delovno dovoljenje - državljanstvo RS
1. Če delavec - tujec ni imel dne 18.7.1992 (dan uveljavitve ZZT) vložene zahteve za sprejem v državljanstvo, mu je rok za podajo vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja potekel po 90 dneh od uveljavitve ZZT (16.10.1992), in ne šele po preteku 90 dni od dneva dokončnosti (negativne) odločbe o državljanstvu. Ker za osebno dovoljenje v navedenem roku 90 dni ni zaprosil, mu je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu. 2. Ker tožnik, kot tujec, v zakonitem roku ni zaprosil za izdajo delovnega dovoljenja, mu je bilo, ob ugotovitvi predhodno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, mogoče priznati pravice iz delovnega razmerja le do 16.10.1992.
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZOR člen 313, 313.
pritožba dolžnika
Za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe dolžnik nima pravnega interesa. Prvo sodišče je dolžnikovo delno plačilo obveznosti upoštevalo v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.
Če je tožnica solastnica vozila, v katerem je bila poškodovana in iz katerega obveznega zavarovanja terja odškodnino, bo za pravilno uporabo 178/4 čl. ZOR treba upoštevati pravila o izključitvi jamska za solastnike po Zakonu o obveznem zavarovanju v prometu.