Taksni zavezanec sodišču ni predložil potrdila o plačilu dolgovane takse skladno s 1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena Zakona o sodnih taksah - ZST. Po navedeni določbi mora taksni zavezanec v takem primeru plačati kazensko takso v višini 10% dolžne takse, vendar ne več kot 250 točk. To v obravnavanem primeru znaša 708,75 SIT, kar ne presega vrednosti 75 točk, zaradi česar se po določbi 31. člena ZST ta taksa ne izterja.
izvršilni stroški - potrebni stroški - konferenca s stranko - davek na dodano vrednost
Stroški opomina pred uvedbo sodnega postopka se ne priznajo, če stranka obstoja takega opomina ne izkaže.
Konferenca s stranko pred sestavo izvršilnega predloga ni posebno opravilo, ampak je zajeta v opravilu sestave predloga.
Stroški za fotokopijo in poštnino sodijo med izdatke za stranko in se priznavajo odvetniku v višini 2 % od skupne cene storitve.
Med stroške odvetniškega zastopanja sodijo stroški zastopanja po odvetniški tarifi in odvetnikovi izdatki v zvezi z zastopanjem, med katere sodi tudi davek na dodano vrednost od priznanih stroškov odvetniškega zastopanja.
Ker tožnik ni predložil potrdila o premoženjskem stanju, potrdila o dohodkih družinskih članov in o svojih dohodkih ter dokaz o dohodnini, je sodišče prve stopnje po opravljenem pozivu, naj vse to predloži, pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Po osamosvojitvi Slovenije dne 25.6.1991 pred sodišči ne veljajo več v celoti določbe ZPP o jeziku v postopku (VI. poglavje ZPP), ki se nanašajo na jezik drugega jugoslovanskega naroda. Zato v sporu, ko je tekel postopek po navedenem datumu, sodišče ni bilo dolžno stranki iz ZRJ prevajati sodna pisanja v njen jezik.
Mesto Ljubljana za odkup stanovanja ni pasivno legitimirano, ker gre za stanovanje, katerega lastnik je po določbi 114. čl. SZ postala Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče oprosti plačila sodnih taks le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno obremenjena sredstva, s katerimi se preživlja ali preživljajo njeni družinski člani.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izročitev stvari
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da bi moral upnik predlog za izvršbo oblikovati po določbi 214. člena ZIZ, ker naj bi šlo za izvršbo za izročitev določene stvari, ki je pri dolžniku. Vendar pa je upnik v pritožbi utemeljeno opozoril, da je po izvršilnem naslovu dolžnik dolžan storiti nekaj, česar namesto njega ne more storiti nihče drug (prim. 1. odst. 226. člena ZIZ). Le dolžnik namreč lahko vrne vozilo na kraj, določen v izvršilnem naslovu. Te njegove obveznosti ob dejstvu, da je dolžnik vozilo odpeljal neznano kam (kot je bilo to ugotovljeno v izvršilnem naslovu) namreč namesto dolžnika ne more izpolniti nihče drug.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
pravica do odpravnine trajnega tehnološkega viška - odpoved - pisna oblika - napake volje
Pravici do odpravnine presežnemu delavcu, ki mu gre po samem zakonu, se delavec lahko odpove, vendar mora biti odpoved dana v pisni obliki. Delavec lahko tako izjavo izpodbija zaradi grožnje, bistvene zmote, prisile ali prevare v roku, določenem v 117. čl. ZOR. Pravica zahtevati razveljavitev sporazuma oz. dogovora preneha s pretekom enega leta od prenehanja napake volje (sile, zmote ali zvijače). Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bil dogovor sklenjen.
ugovor tretjega - zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - izvršilni postopek
V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8.7.1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15.6.1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26.3.1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.
Če se delavec po dopustu, ki ga je izrabil brez odobritve, vrne na delo, mu preneha delovno razmerje zaradi neupravičenega izostanka več kot pet dni na podlagi 5. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, po dokončnosti sklepa direktorja.
Ker po Zakonu o zavodih zavod ni lastnik stanovanja, ni pasivno legitimiran za zahtevano sklenitev kupoprodajne pogodbe po pogoji stanovanjskega zakona.
Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče uspešno vložiti zoper družbenika, če se družba ni uskladila z določbami ZGD, saj na ta način odgovarja kot družba z neomejeno odgovornostjo.
Ker dolžnik ugovarja, da gre za zemljišča, ki jih nujno potrebuje za preživljanje sebe in bolne žene, o tem pa tudi predlaga dokaze, mora sodišče prve stopnje o teh navedbah odločiti, saj gre lahko za ugovor iz 7. točke 55. člena ZIZ.
ZIZ člen 34, 34/3, 168, 168/1, 34, 34/3, 168, 168/1.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - izvršba na nepremičnine
Spričo določbe prvega odstavka 168. člena ZIZ je pomembno le, da je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina, na katero je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izvršba, dolžnikova lastnina. Zato je neupoštevno, če je med tem nekdo tretji pridobil od dolžnika pravni naslov za derivativno pridobitev lastninske pravice na isti stvari (primerjaj z določbami 170. člena ZIZ), pri čemer dolžnik za uveljavljanje ugovornega razloga, na katerega se sklicuje, spričo določb 64. člena ZIZ tudi sicer sploh ni legitimiran.
aktivna legitimacija - ugovor toženca - utemeljenost tožbenega zahtevka
Če tožena stranka zatrjuje, da s tožečo stranko ni bila v poslovnem razmerju, ugovarja aktivni legitimaciji tožeče stranke. Od obstoja legitimacije tožeče stranke je odvisna presoja (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz predložene pogodbe namreč ne izhaja, da bi bila na njeni podlagi tožeča stranka upravičena v svojem imenu nastopati pred sodiščem za plačilo vtoževanih zneskov. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi terjatev na kak način prešla na tožečo stranko.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti
Za vprašanje ali je prišlo do zmanjšanja stečajne mase ali ne je bistveno tudi, da tožena stranka ni mogla prekiniti dobave električne energije, ker je na tem gospodarskem področju monopolist. Zato je poslovni odnos, ki je potekal med stečajnim dolžnikom in toženo stranko v toliko poseben, ker je tožena stranka morala dobavljati električno energijo, saj ta ves čas priteka po električni žici in je tožena stranka za razliko od drugih dobaviteljev ni mogla prekiniti, ne da bi za to obstojali v splošnih pogojih predpisani pogoji. Glede na splošne pogoje pa tožena stranka, ne glede na to, da je dobila plačano električno energijo na podlagi v tem postopku izpodbijanih pravnih dejanj v zvezi s sklenjenimi pogodbami o asignaciji in cesiji, ne bi mogla ravnati tako, da bi odklonila tak način plačila. Plačila tožeče stranke toženi in neprekinjen tek dobavljene električne energije sta tako povezana, da je tudi glede na dvomesečen zamik pri plačilu energije šlo le za spremembo oblike premoženja pri stečajnem dolžniku. Tožeča stranka je dobivala električno energijo, tožene stranke pa je prejemala plačila zanjo.
ZPP (1977) člen 137, 138, 365, 365/2, 137, 138, 365, 365/2. ZDR člen 103, 103.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Čeprav je bil sklep pritožbene komisije tožene stranke vročen tudi tožnici dva dni kasneje kot pooblaščencu, takšna vročitev nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe, ker mora biti odločba v skladu z določbo 137. čl. ZPP vročena pooblaščencu. Če je bila tožba vložena po poteku 15-dnevnega roka od vročitve pooblaščencu, se šteje, da je bila vložena prepozno, čeprav je bila vložena v 15 dneh od dneva vročitve sklepa delavcu, ker prekluzivni rok teče od vročitve pooblaščencu.