Skopo trditveno gradivo tožene stranke ni narekovalo obširnejših razlogov od tistih, ki so v izpodbijani sodbi. Le ta vsebuje odločilno ugotovitev, ki utemeljuje toženčevo nezmanjšano odgovornost za škodni dogodek, to je, da tožnik na prisotnost toženčeve žene na kraju dogodka ni reagiral. Kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. čl.
Dolžnik je svojo obveznost delno izpolnil s plačilom zneska 7.795,00 SIT pred vložitvijo predloga za izvršbo. Ker njegov ugovor v tej smeri pomeni ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve obveznosti po določbi 8. tč. 2. odst. 55. čl. ZIZ, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu ugovor štelo kot neutemeljen, čeprav ni razvidno, ali je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval navedeno plačilo, je potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora v tem delu razveljaviti.
Sodišče ne more določiti čiste vrednosti zapuščine - kmetijskega gospodarstva samo po napovedi prevzemnika kmetije, saj je ta zainteresiran za čim nižjo oceno zaradi plačila manjših zneskov nujnim dedičem.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00545
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/2, 611, 154, 154/1, 161, 161/2, 611.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - stiska - skrajna sila - podlaga za odgovornost - vzročna zveza - pogodba o delu - obveznosti prevzemnika - odgovornost za sodelavce - varstvo lastninske pravice
Toženec je škodno dejanje storil zato, da bi od drugih odvrnil neposredno pretečo nevarnost, to je glede na okoliščine (agresija na Slovenijo) verjeten ali pa vsaj mogoč tankovski napad - kar je predstavljalo razlog za nujno ukrepanje (1. zahtevek), zato tožencu ni mogoče naložiti odgovornosti za nastanek škode in s tem plačilo odškodnine v smislu določbe 2. odst. 161. člena ZOR. Da bi lahko toženec odgovarjal za svojega izpolnitvenega pomočnika v smislu določbe 611. člena ZOR, mora biti prav tako podan obstoj vseh predpostavk za odškodninsko odgovornost, med drugim tudi obstoj vzročne zveze, sicer mu odgovornosti za škodni dogodek ni mogoče očitati in s tem plačilo odškodnine tudi ne naložiti (2. zahtevek).
postopek za vpis v zemljiško knjigo - udeleženec - ugovor zoper sklep
Tretji, ki ni vložil predloga za vpis v zemljiško knjigo, postane udeleženec postopka, če je predlogu za vpis ugodeno. Ugovor lahko vloži le zoper sklep o vpisu, sklep o zavrnitvi predloga za vpis pa lahko izpodbija le predlagatelj.
ZZZDR člen 51, 51. ZNP člen 9, 10, 118, 9, 10, 118.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Predlagatelj, ki predlaga delitev skupnega premoženja, pa se med nepravdnim postopkom izkaže, da je obseg skupnega premoženja sporen, mora obseg premoženja, ki ga zatrjuje, dokazati v pravdi. Zato na pravdo napoti nepravdno sodišče predlagatelja postopka.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tožnik kot razvezani zakonec ne more zahtevati od bivšega zakonca izpraznitve nepremičnine, za katero je ugotovljeno, da je bila pridobljena z delom v teku trajanja zakonske zveze, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan na tej nepremičnini tožnik kot izključni lastnik.
Čeprav bi bile okoliščine, ki jih navaja pritožnica, resnične, jih ni moč upoštevati. Izvirajo namreč iz notranje organizacije in poslovanja tožeče stranke, kar na pravico do povračila stroškov nasprotne stranke ne more imeti vpliva. Stroške tožene stranke, ki jih je imela v zvezi z vloženim pravnim sredstvom, pa bi pritožnica lahko preprečila, če bi predlog za izvršbo glede plačane glavnice umaknila takoj po prejemu plačila.
ZOR člen 122, 488, 488/2, 488/3, 122, 488, 488/2, 488/3.
odškodninska odgovornost - pravice kupca
Nesprejemljiv je zaključek prvostopnega sodišča, da kršitve pogodbene obveznosti ni, ker ni bilo obveznosti tožene stranke po pogodbi oziroma je ta odpadla zaradi določila 122. člena ZOR. Po 488. členu ZOR ima namreč kupec poleg možnosti uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz 1. odst. tega člena, možnost uveljavljati tudi odškodninskega (primerjaj 2. in 3. odst. 488. člena ZOR).
Opravilna številka in navedba: "ugovarjam sklepu, ki sem ga prejel 14.6.1999", dovolj določno opredeljujeta, da gre za pritožbo zoper sklep z dne 26.5.1999.
Neutemeljeno pa se pritožnik pritožuje tudi zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka v zvezi z višino odmerjene povprečnine. Dejstva, pomembna za določitev povprečnine so bila v izpodbijani sodbi v zadostni meri presojena, v okviru določbe 3. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa kriterije za odmero povprečnine in po katerem znaša povprečnina najmanj 1/3 zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji (zadnja uradna objavljena povprečna mesečna netto plača v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo pa je v času sojenja znašala 107.925,00 SIT, Ur.
list RS št. 78/99) ki je največ desetkratni znesek te plače. Pokaže se, da je sodišče prve stopnje povprečnino obdolžencu odmerilo blizu spodnjega minimuma, ki ga določa zakon.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
krivda - telesna okvara - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče prve stopnje ni ugotovilo krivdne oblike v razmerju do poškodbe pri kaznivem dejanju po čl. 325/1 KZ. Pri tem kaznivem dejanju se zahteva krivda za kršitev cestno prometnega predpisa, huda telesna poškodba je le objektivni pogoj kaznivosti.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku z navedbo, da je sodišče prve stopnje to kršitev zagrešilo, ko se po mnenju pritožnika sodba opira na izjavo obdolženca, ki jo je dal policistu, torej organu za notranje zadeve.
Tako naj bi šlo po mnenju pritožnika za opiranje sodbe na nedovoljen dokaz, na katerega se glede na določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku sodna odločba ne more opirati. Pripomniti velja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na strani 6 le ocenilo obdolženčev zagovor, ki ga je podal zaslišan v kazenskem postopku v navzočnosti zagovornika pred sodnikom torej v fazi, v kateri je bil njegov položaj popolnoma varovan z vsemi procesnimi kavtelami.
Sodišče prve stopnje se ne opira na obvestilo obdolženca, ki ga je dal Organom za notranje zadeve po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ta obdolženčeva izpovedba je bila tudi pravilno s sklepom izločena iz spisa.
Sodišče bi moralo s pravilno uporabo 1. odst. 17. člena ZST toženi stranki odmeriti takso (za tožbo in sodbo) v višini 35,27% TAKSE, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka, ne pa, da je napačno, tisti del, s katerim je tožeča stranka uspela v postopku vzelo kot VREDNOST ZAHTEVKA, t.j osnovo za odmero takse po 18. členu ZST.
Sodišče je dolžno uporabiti milejši zakon, če se je kazenski zakon spremenil po izvršitvi kaznivega dejanja, vse dokler ni izrečena pravnomočna sodna odločba.
ZGD člen 32, 449, 449/1, 32, 449, 449/1. ZIZ člen 43, 43/1, 43, 43/1. ZPP člen 80, 86, 86/1, 80, 86, 86/1.
umik predloga za izvršbo - pooblaščenec - gospodarska javna služba
Stranka, ki ima pooblaščenca, lahko pravdna oz. dejanja izvršbe opravlja osebno. Za gospodarsko družbo lahko ta dejanja opravlja le zakoniti oz. z aktom o ustanovitvi družbe določeni zastopnik.
izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Samo zato, ker je oškodovančevo telesno poškodbo ugotovil izvedenec sodno medicinske stroke, in ne izvedenec travmatolog, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno.
Res je, da neenaka sodna praksa lahko prizadene ljudi. Vendar pa se pritožnik ne more uspešno sklicevati na morebitne nepravilnosti v drugih primerih ter v imenu načela enakosti pred zakonom (14. čl. Ustave Republike Slovenije) tudi zase zahtevati enakost "v nepravnosti".
nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - pooblaščenec
Pritožnik ni ne dolžnik v tem izvršilnem postopku oziroma njegov zakoniti zastopnik, ne pooblaščenec dolžnika, zato je njegova pritožba nedovoljena. Pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet ni obenem tudi pooblastilo za zastopanje v izvršilnem (ali sploh katerem) postopku.