KZ člen 41, 133, 133/1, 133/2, 41, 133, 133/1, 133/2.
lahka telesna poškodba - poškodba - odmera kazni
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi oškodovanca, podprte z zdravniškim spričevalom in mnenjem izvedenca o mehanizmu nastanka telesnih poškodb, zanesljivo ugotovilo, da jih je povzročil obdolženec z brcami z nogo v na tleh ležečega oškodovanca, saj poškodbe pri padcu niso mogle nastati, oškodovanec pa je bil udeležen le v prepiru z obdolžencem. Zato takšnih ugotovitev ne morejo omajati pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika, da so natakarica in dva gosta v lokalu slišali in videli le prepir in padec oškodovanca po tleh. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - pritožba
Pavšalne pritožbene navedbe, za katere stranka tudi ne ponudi nobenih dokazov, ne morejo imeti za posledico tega, da bi bil podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Ni podlage za uporabo 157. čl. ZPP, če je tožena stranka na prvem naroku pripoznala tožbeni zahtevek, vendar je dala povod za tožbo. Kljub opominu namreč ni izpolnila obveznosti po kupoprodajni pogodbi o izpolnitvi davčne obveznosti in o notarski overovitvi pogodbe, tako da je bila tožba potrebna.
Tožeča stranka se je zaradi motilnega dejanja tožene stranke poslužila samopomoči (po 76. členu Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih - ZTLR), zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen neutemeljeni tožbeni zahtevek v delu, kjer je zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, ki ga je vzpostavila že sama. Pač pa dovoljena samopomoč v zvezi z motilnim dejanjem ne posega v pravico do sodnega varstva posesti v tistem delu tožbenega zahtevka, kjer je tožeča stranka zahtevala prepoved bodočih motilnih dejanj (79. člen ZTLR). V tem delu je namreč stranka želela doseči preprečitev morebitnih ponovnih motitvenih dejanj s strani tožene stranke. Sklep sodišča prve s takšno vsebino bi tožeči stranki predstavljal izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko v primeru ponovnega motenja predlagala izvršbo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - motorno vozilo - prometna nesreča - obojestranska krivda
Ob ugotovitvah, da je kritično situacijo povzročilo neznano motorno vozilo, ki je prehitevalo "v škarje", pokojnik pa je dovoljeno hitrost dvakrat presegel in imel v krvi 1,2 g/kg alkohola, je pravilna odločitev, da znaša njegov prispevek k nastali škodi 80 %.
ZTLR člen 37, 37. ZOR člen 454, 454. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - varstvo lastninske pravice
Z začasno odredbo, ki jo predlaga tožeča stranka (dopustitev drenaže in odvodnjevanja hiše in dvorišča) ni mogoče zavarovati terjatve na izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je predmet pravde.
zatrjevana škoda pa naj bi nastajala na drugi stvari, glede katere tožeča stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka.
Lastninska pravica se na podlagi pravnega posla pridobi na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, zato tožena stranka s tem, da bi kupila drvarnico, še ne bi pridobila lastninske pravice, še manj pa to pomeni, da je prodajalka tudi lastnica, saj je prodajno pogodbo mogoče skleniti glede tuje stvari.
ZTLR člen 15, 15/3, 15, 15/3. ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117, 112, 113, 114, 115, 116, 117.
ureditev razmerij med solastniki - skupno premoženje - lastnina - pravni posel
Ker zamenjava dotrajane peči za centralno ogrevanje v objektu z garažo, pralnico in sušilnico, ki je skupno premoženje udeležencev, predstavlja posel v zvezi z rednim upravljanjem (ki je nujen za redno vzdrževanje objekta), je predlog za zamenjavo peči, ki mu naprotni udeleženec sicer nasprotuje, utemeljen.
Če je v zemljiško knjigo vpisana stavba kot celota, to ne pomeni, da je kot etažna lastnina ali kot solastninski delež na stavbi vpisano tudi posamezno stanovanje. Če torej posamezno stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo, pa se v postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, uporabijo določbe 244. in 211. člena ZIZ.
pritožba - zavrženje prepozne pritožbe - ni pogojev za obravnavanje - prizadete pravice drugih, ki se opirajo na izpodbijani sklep
Z upoštevanjem prepozne pritožbe nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je predlagatelju dodeljen solastni stroj, s tem, a nasprotniku izplača njegovemu deležu sorazmeren znesek, bi bilo poseženo v predlagateljeve pravice, ki se na ta sklep opirajo.
ZTLR člen 43, 43. ZPP (1977) člen 113, 113/3, 113, 113/3.
brzojavna pritožba - izpraznitev stanovanja - varstvo lastninske pravice
Brzojavna vložena pritožba lahko vsebuje vse kar je potrebno in čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, je treba šteti, da je pritožba podpisana. Solastnik stanovanja ima pravico tožbe za izpraznitev zoper uporabnika stanovanja in ta se ne more uspešno sklicevati na to, da kot solastnik nima aktivne legitimacije.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/2, 108, 108/4, 76, 76/2, 108, 108/4.
nepopolna vloga
Stranka postopka je lahko le pravna ali fizična oseba ali tisti za katerega tako določa poseben predpis. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz oznake dolžnika v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi šlo za pravno ali fizično osebo. Glede na to, da upnik ni ravnal skladno s pravilnim pozivom sodišča in vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 4. odst. 108. člena ZPP in predlog za izvršbo zavrglo.
neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Ker je upnik sodne takse plačal v okviru 15 dnevnega roka po prejemu sklepa, ni mogoče šteti, da so izpolnjeni pogoji za umik predloga po 4. odst. 40. člena ZIZ.
Na podlagi 2. odst. 145. člena SZ je tožeča stranka kot pooblaščena organizacija upravičena zahtevati povračilo sorazmernega dela stroškov upravljanja stanovanjske hiše, za čas do sklenitve pogodbe iz 11. člena SZ.
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (in na nov predmet izvršbe) je ugovor dolžnika omejen na razloge, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo (in nov predmet).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlog - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega
Če je dolžnik ugovarjal le predmetu izvršbe, to ni razlog za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, pa čeprav je bil dolžnik napačno s sklepom izvršilnega sodišča napoten na pravdo.
V primeru, ko sodišče napoti na pravdo tretjega, ki ni stranka izvršilnega postopka, se tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pri čemer je omejena na predmet, za katerega je predlagana izvršba.