ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 17, 17/2. ZZK-1 člen 13a.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – priposestvovanje lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe
Pravna oseba je lahko na podlagi ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob svojem lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco vključila nepremičnine, na kateri je imel njen pravni prednik kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
Predpostavka za ocenjevanje pravočasnosti uveljavljanja obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšane na okoriščeno stranko. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Z. I., d.d. še ni prenehal uporabljati nepremičnine, je njegova odločitev, da do zastaranja še ni moglo priti, tudi pravno pravilna.
Do nove oznake identifikacijskega znaka sporne nepremičnine v izreku sodbe je prišlo zaradi spremembe ZZK-1 Tako ni prišlo do spremembe tožbe niti do odločanja mimo ali preko zahtevka. Vsebinsko je odločeno o isti nepremičnini, na katero se je nanašal tožbeni zahtevek, in ki je bila ob vložitvi tožbe identificirana na način, kot je določal tedaj veljavni ZZK-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0079522
KZ-1 člen 183, 183/3, 191, 191/1, 192. ZKP člen 100.
obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini – nasilništvo - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka – zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Z izpovedbo oškodovanke in ml. oškodovanca, nenazadnje pa tudi na podlagi njegovega lastnega priznanja krivde, je bilo obtožencu povsem nedvoumno dokazano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
Obtoženec je z v sodbi obširno opisanim početjem, na povsem nedvoumen način zavestno posegel v spolno integriteto svojega, od šest do osem let starega otroka.
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin. Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
vpis spremembe pri članih nadzornega sveta – deklaratornost vpisa – vpis podatkov za nazaj – prenehanje pritožnikove funkcije v organu nadzora – nedovoljena pritožba
Pritožniku je funkcija člana v organu nadzora subjekta vpisa prenehala, zato nima pravnega interesa za pritožbo.
Vpisi podatkov o članih nadzornega organa pri subjektu vpisa so le deklaratornega značaja. Zato zadostuje, da se o njih vpisujejo le tekoči podatki in ne podatki za nazaj.
pogodba v korist tretjega - ugovori dolžnika proti tretjemu
Ker tožena stranka kot promitent ne more imeti ugovorov iz pogodbe v korist tretjega, iz katere izhaja korist, ki je namenjena tožeči stranki, je neutemeljeno navajanje tožene stranke o odpadli pravni podlagi za vtoževano terjatev, ker se nanjo ne more sklicevati. Četudi je kreditno razmerje med toženo stranko in promisarjem prenehalo, to ne more vplivati na zavezo tožene stranke do beneficiarja - tožeče stranke iz pogodbe v korist tretjega.
dedovanje na podlagi oporoke – pogoji za veljavnost oporoke – oporočna sposobnost – neveljavnost oporoke – oblike oporoke – lastnoročna oporoka – dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenec – pravica do izjave – pravica do sodelovanja v postopku
Da je toženec „zlorabil zapustnikovo bolezen“, je splošna, pavšalna trditev, ki sama po sebi ne more voditi k sklepu o neveljavnosti oporoke zaradi sile, grožnje, zvijače ali zmote.
Ker tožena stranka ni niti navedla ustreznih dejstev, ki bi upravičevala nujnost v smislu 1. odstavka 399. člena ZGD-1, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo in s tem delničarjem omogočilo, da bodo prejeli vsaj minimalno zagotovljeni znesek udeležbe na dobičku.
Ne zadostuje, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni ali nujni, saj se tudi nujni ukrepi načeloma lahko opravijo brez posega v pravico do delitve vsaj dela dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
pravica uporabe - lastninsko preoblikovanje podjetij - delitveni načrt
V primeru delitve gospodarske družbe, je sedaj skladno z določbo 45. člena ZZK-1 potrebno predložiti delitveni načrt. Leta 1990 veljavni Zakon o podjetjih je v 14. členu v takem primeru predvideval sprejem sklepa o statusni spremembi podjetja in pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij, v katerih se opravijo statusne spremembe. Predlagatelj takih listin ni predložil, listine, na katere se sklicuje, pa v okviru predpisov zemljiškoknjižnega prava niso listine, ki bi utemeljevale predlagani vpis.
dokaz z izvedencem – plačilo nagrade izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – stroški nagrade izvedenca
Izvedenca avtomobilske stroke sta predlagali obe pravdni stranki, zato sta vsaka do polovice dolžni kriti stroške nagrade izvedenca, ne glede na to, katera od njiju je imela pripombe na njegovo mnenje, zaradi česar je izvedenec večkrat pisno in ustno dopolnil mnenje.
Z izpodbijanimi kompenzacijami je tožena stranka prejela celotno poplačilo terjatev do tožeče stranke, njena korist pa je bila v tem, da ji ni bilo treba plačati dolgov v enaki višini tretjemu udeležencu v verižnih kompenzacijah. V razmerju do tožeče stranke je imela korist od izpodbijanega pravnega dejanja le tožena stranka in ne tudi tretji udeleženec verižnih kompenzacij, zato je tožeča stranka pravilno uperila tožbeni zahtevek le zoper toženo stranko.
Upniki niso le navadni upniki, temveč tudi upniki prednostnih terjatev in zavarovanih terjatev. Pravna dejanja so torej izpodbojna v primeru, da bo poplačilo katerihkoli stečajnih upnikov manjše, kot pa bi bilo v primeru, da izpodbijano pravno dejanje ne bi bilo storjeno.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074634
ZPOmK člen 10, 17, 37, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZOR člen 16, 165, 189, 189/3. OZ člen 10, 168, 168/3. ZPP člen 186, 215, 216, 247, 249, 286, 286/5.
zloraba prevladujočega položaja – predpostavke odškodninske odgovornosti – aktivna legitimacija – višina škode – izgubljeni dobiček – sukcesivno nastajajoča škoda – zastaranje odškodninskega zahtevka – prosti preudarek – ne ultra alterum tantum – izvedensko mnenje – zahteva za izločitev izvedenca – nagrada izvedenca – potrebni stroški -privilegirana sprememba tožbe – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odločanje po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada.
Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka.
Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu.
Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo.
Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko uporabijo podatki o doseženem dobičku kršitelja. Če je ocena višine nastale škode lahko samo približna, zato je še posebej pomembno, da sodišče pri odločanju o višini škode ne uporabi previsokega dokaznega standarda (dokazne mere). V takšnem primeru je treba uporabiti pravilo prostega preudarka iz 216. člena ZPP.
revizija – rok za vložitev pravnega sredstva – pooblastilo za revizijo – sosporniški intervenient – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do sodnega varstva – pravica do enakega varstva – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – nerazumljiva vloga
Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient, kar pa ne pomeni, da jo lahko vloži v drugačnem (daljšem) roku, kot ta velja za stranko.
Pooblastilo je v procesno-tehničnem smislu priloga vloge; tako torej ni mogoč zaključek, da predložitev pooblastila pomeni, da je vložena tudi revizija
Dejstvo, da niti pooblaščenec niti administracija odvetniške pisarne pomanjkljivosti glede pooblastila ter navedbe stranke v vlogi nista zaznala, ni mogoče razlagati drugače, kot pomanjkanje skrbnosti.
Dejstvo, da je bila kot vlagatelj revizije navedena tožeča stranka, ki izrednemu pravnemu sredstvu ni predložila pooblastila v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP, ne pomeni nerazumljive vloge.
predlog za izvršbo v elektronski obliki – predpisan obrazec – postopek in način priglasitve upnikovih stroškov – izvršilni stroški – stroškovni zahtevek – opredelitev stroškov
Če upnik predlog za izvršbo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga izpolni skladno z obveznimi navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov, ni mogoče reči, da njegov stroškovni zahtevek ni dovolj opredeljen.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – procesna predpostavka – zakonski rok – brezplačna pravna pomoč
Plačilo predujma ali njegova oprostitev z odločbo o brezplačni pravni pomoči je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Rok, določen v tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da dolžnik še ni prejel odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
odločanje o predlogu za odpust obveznosti – selitev v tujino
Namen odpusta obveznosti, višina obveznosti in izvajanje nadzora nad dolžnico v času preizkusne dobe tako s strani upravitelja kot tudi upnikov, v tej fazi postopka niso odločilne. Navedene okoliščine so lahko predmet odločanja sodišča šele v nadaljnjem postopku, kolikor bodo upniki ali upravitelj vložili ugovor proti odpustu obveznosti.
Ker po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.
Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 45, 47, 47/3, 51.
izvedenina – izvedenec finančne stroke – izjemno zahtevno mnenje – povečanje do 50% - dodatno vložen čas – predujem
Izvedenec je upravičen do nagrade in stroškov v skladu s Pravilnikom, zato sklicevanje na nesorazmernost med višino priznanih stroškov in višino založenega predujma ni utemeljeno. Izvedenka ni pojasnila, za kaj bi ji šel dodatno vložen čas za obračune in izdelavo analitičnih evidenc.
pomanjkljiva dokazna ocena – neopredelitev do dokaznih predlogov - dopolnilni sklep o stroških
Sodišče prve stopnje dokazov, na katere se je sklicevala tožeča stranka, v sodbi ni niti omenilo, kaj šele, da bi se o njih izjasnilo. Sodba sodišča prve stopnje s tem nima razlogov o relevantnih trditvah tožeče stranke, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.