povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pomen prizadete dobrine - namen odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico (duševne bolečine). Duševne bolečine morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0076089
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 128, 128/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6.
vknjižba – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poplačilna pravica iz zastavljene nepremičnine – vknjižba hipoteke
Materialnopravna podlaga za vpis bo 3. alineja prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki določa, da se vknjižba pravic v zemljiško knjigo dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga.
vpis spremembe pri članih nadzornega sveta – deklaratornost vpisa – vpis podatkov za nazaj – prenehanje pritožnikove funkcije v organu nadzora – nedovoljena pritožba
Pritožniku je funkcija člana v organu nadzora subjekta vpisa prenehala, zato nima pravnega interesa za pritožbo.
Vpisi podatkov o članih nadzornega organa pri subjektu vpisa so le deklaratornega značaja. Zato zadostuje, da se o njih vpisujejo le tekoči podatki in ne podatki za nazaj.
uporaba tuje nepremičnine – uporabnina - brezplačna uporaba – služnost stanovanja – usten dogovor – neupravičena obogatitev – teorija realizacije – vknjižba služnosti – trditveno in dokazno breme
Če ustnega dogovora o brezplačni uporabi stanovanja ni bilo oziroma ta ni dokazan, potem tudi o njegovi realizaciji oziroma konvalidaciji ni mogoče govoriti.
sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – dokazna ocena
Odločanje po pravičnosti pride v pošev šele, ko ni mogoče z zadostno stopnjo prepričljivosti ugotoviti, ali so pred nastankom spora udeleženci uporabljali to zemljišče.
brezplačna pravna pomoč – povrnitev pravdnih stroškov – regresni zahtevek zavarovalnice – dolžnikova zamuda – nastop dolžnikove zamude
V primeru regresnega zahtevka zavarovalnice proti svojemu zavarovancu je treba uporabiti drugi odstavek 299. člena OZ. Dolžnikova zamuda nastopi že z dnem, ko upnik začne postopek, katerega namen je doseči izpolnitev dolžnikove obveznosti, in ne šele z dnem, ko dolžnik za ta postopek izve.
Določba 168. člen OZ ureja obseg povrnitve škode v primeru neposlovne odškodninske odgovornosti, zato ni uporabljiva v obravnavanem primeru, v katerem gre za poslovno odškodninsko odgovornost.
Stališče pritožbe, da mora stranka, ki ne uspe v pravdi zoper upravičenca do brezplačne pravne pomoči, povrniti pravdne stroške neposredno sodišču, ne pa stranki, ki ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, je napačno. Prehod terjatve iz naslova pravdnih stroškov upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo je urejen z ZBPP in ni stvar odločitve pravdnega sodišča v odločbi o stroških pravdnega postopka. Stranki pravdnega postopka sta le tožeča in tožena stranka (ne pa tudi država, ki stranki odobri brezplačno pravno pomoč), zato pravdno sodišče v pravdnem postopku odloči le o njunih medsebojnih razmerjih, vključno s pravdnimi stroški.
predhodna odredba - sklep o popravi - pravdna dejanja nepristojnega sodišča - nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, nadaljuje postopek, kot da bi se bil začel pred njim. Torej lahko tudi popravlja očitne pisne napake predhodnega sodišča. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo nepristojno sodišče. Povratni odstop zadeve zgolj zaradi poprave pisne pomote, kot ga v pritožbi pričakuje dolžnik, ni možen. Pravzaprav ni možen v nobenem primeru, saj po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti prejšnje sodišče ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0079522
KZ-1 člen 183, 183/3, 191, 191/1, 192. ZKP člen 100.
obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini – nasilništvo - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka – zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Z izpovedbo oškodovanke in ml. oškodovanca, nenazadnje pa tudi na podlagi njegovega lastnega priznanja krivde, je bilo obtožencu povsem nedvoumno dokazano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
Obtoženec je z v sodbi obširno opisanim početjem, na povsem nedvoumen način zavestno posegel v spolno integriteto svojega, od šest do osem let starega otroka.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija pri negatorni tožbi – priposestvovanje stvarne služnosti - odvajanje fekalnih in odpadnih voda preko tuje nepremičnine
Po 99. členu SPZ je pasivno legitimiran tisti, ki protipravno vznemirja lastnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Če je torej tožnik ocenil, da ga moti samo toženčevo ravnanje, ni nobene potrebe, da bi moral tožiti tudi drugega solastnika.
Urejeno odvajanje fekalnih in odpadnih voda preko tuje nepremičnine po svoji vsebini predstavlja stvarno služnost, zaradi katere mora lastnik služeče nepremičnine trpeti določene omejitve svoje lastninske pravice oziroma dopuščati (upravičene) posege lastnika gospodujoče nepremičnine.
ZIZ člen 3, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 55, 55/1, 169, 169/1. ZPP člen 7, 7/1, 100, 100/1, 337, 337/1. SPZ člen 118. SZ-1 člen 48.
objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - predlog za omejitev izvršbe - nepotrebnost novih izvršilnih sredstev – načelo sorazmernosti – zloraba procesnih pravic – nedopustna pritožbena novota – veljavnost pooblastila ob spremembi zakonitega zastopnika - skupnost etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske hiše
Sodišče prve stopnje v okviru 3. člena ZIZ ni bilo zadolženo samo ugotavljati vrednosti predmetov, na katere je predlagana in dovoljena izvršba, pri čemer dolžnik ni predlagal omejitve izvršbe le na en predmet poleg doslej dovoljenih, temveč je predlagal omejitev izvršbe le na do sedaj dovoljena izvršilna sredstva, za katera pa se je izkazalo, da niso bila uspešna.
Sprememba zakonitega zastopnika ne vpliva na pravilno dano pooblastilo odvetniku s strani prvotnega zastopnika, razen če novi zastopnik ali sami upniki to pooblastilo prekličejo.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla - keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti – naključje – pasivna legitimacija zavarovalnice
Nesrečno naključje, katerega rezultat je nastala škoda, v odsotnosti krivca zanjo ali pa okoliščin, ki pogojujejo objektivno odgovornost, bremeni tistega, ki se mu je pripetilo.
V našem pravu je krivdna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema in je treba že po splošnem interpretacijskem pravilu izjeme tolmačiti ozko. Bolj konkretno pa velja, da sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari (in dejavnosti), ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če namreč iz same stvari (ali dejavnosti) ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar (ali dejavnost) pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju (vključno z opustitvami) določenih oseb.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, iz katerih kljub ustrezni pazljivosti izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja.
Keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti ne predstavljajo povečane nevarnosti za okolico.
Trditveno in dokazno breme glede višine stroškov za opravo nadomestnega dejanja ima upnik v predlogu za izvršbo in ne dolžnik v ugovoru. Če sodišče takemu predlogu ugodi, mora sklep vsebovati tudi naložitveni del, kot to izhaja iz drugega odstavka 225. člena ZIZ, izvršba pa se opravi na račun sodišča (gre za obliko sodnega depozita).
Ker tožena stranka ni navedla, zakaj gradbenega dnevnika nima, pritožbeno sodišče šteje, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede spornih dejstev (ali je in katera dela je opravila za tožečo stranko, koliko ur, s katerimi delavci, kakšna je bila cena del) zadostila, saj je tožena stranka z opustitvijo dolžnega ravnanja (hraniti dnevnik in ga predložiti) tožeči stranki onemogočila, da bi tožbene navedbe natančneje konkretizirala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059957
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 39. ZNPosr člen 2, 2-5, 25.
ničnost pogodbe - spor majhne vrednosti - načelo javnosti - pogodba o nepremičninskem posredovanju - nedopustna kavza - število dopustnih vlog - vložitev tretje vloge v zakonskem roku
Stranka lahko v sporu majhne vrednosti, poleg tožbe oziroma odgovora na tožbo, lahko vloži le eno pripravljalno vlogo. Vložitev te vloge je sicer res vezana na rok 8 dni od prejema odgovora na tožbo (oziroma poziva, da to stori), vendar pa to ne pomeni, da v tem roku lahko vloži poljubno število vlog. Vsaka dodatna vloga stranke, četudi vložena v zakonskem roku pomeni dodatno vročanje nasprotni stranki in s tem tudi pravico slednje, da se o njej izjavi, to pa pomeni dražji in daljši postopek.
Pogodbo o posredovanju je toženka morala podpisati pred ogledom, ko je tožeči stranki bilo jasno, da za toženko v zvezi z oglaševanim stanovanjem ne bo nobenega prizadevanja najti fizično ali pravno osebo, ki bo s toženko pripravljena skleniti pogodbo. Z vidika tožeče stranke je bil namen sklenjene pogodbe s toženko, da pridobi pravico do plačila brez ustrezne protidajatve, ki je sicer za te pogodbe značilna in kot jo opredeljuje ZNPosr. Takšna podlaga pa ni dopustna, saj nasprotuje ZNPosr, je pa tudi nemoralna.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – legitimacija upnika za pritožbo – predlagatelj postopka
V 2. odst. 438. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa predlagatelj postopka vloži pritožbo v osmih dneh po vročitvi sklepa. Iz navedene določbe izhaja, da je pritožba proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa omejena le na predlagatelja postopka iz 433. člena ZFPPIP, to je oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
SZ-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/2, 111/3, 196, 196/1, 196/1-3. SZ člen 117, 147, 148, 150. OZ člen 610, 610/1.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – smrt najemnika – pravica zakonca najemnika – imetnik stanovanjske pravice – zahteva za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino
Do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti nekdanjega imetnika stanovanjske pravice glede stanovanj, vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, je upravičen tudi imetnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Ker je lastnik stanovanja dolžan, da v primeru pravočasne zahteve sklene najemno pogodbo z zakoncem pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena s pokojnim najemnikom, tožnik pa je tako toženkino zahtevo odklonil, je razlog za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Določbo 108. člena ZIZ je potrebno razlagati tako, da v primeru, ko ima zemljiško pismo v posesti tretji (upnik zemljiškega dolga), na katerega je bil pravilno prenesen, lahko upnik iz izvršilnega postopka v izvršbi zahteva le odvzem zemljiškega pisma in njegovo položitev pri sodišču, s čimer doseže učinek, da upnik zemljiškega dolga ne more unovčiti terjatve iz zemljiškega pisma. V konkretnem primeru pa je upnik predlagal tudi poplačilo svoje terjatve iz unovčenega zemljiškega pisma oziroma prenos zarubljene terjatve, česar pa po določbi 108. člen ZIZ ne more.
Kadar lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, tega upnik ne more uveljavljati v izvršilnem postopku, ampak je to vprašanje potrebno reševati v kontradiktornem pravdnem postopku (izpodbijanje enostranskega pravnega posla).
pogodba v korist tretjega - ugovori dolžnika proti tretjemu
Ker tožena stranka kot promitent ne more imeti ugovorov iz pogodbe v korist tretjega, iz katere izhaja korist, ki je namenjena tožeči stranki, je neutemeljeno navajanje tožene stranke o odpadli pravni podlagi za vtoževano terjatev, ker se nanjo ne more sklicevati. Četudi je kreditno razmerje med toženo stranko in promisarjem prenehalo, to ne more vplivati na zavezo tožene stranke do beneficiarja - tožeče stranke iz pogodbe v korist tretjega.
odpoved družbene pogodbe – družba z neomejeno odgovornostjo - odpovedni rok – kogentnost
Ni res, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov. ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.
lastninska pravica – solastnina – načini pridobitve – priposestvovanje – predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna posest – domneva dobre vere – pravdni stroški – nagrada za narok
O dobroverni posesti je mogoče govoriti le takrat, kadar je nekdo v opravičljivi zmoti, da stvar poseduje kot lastnik. Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebne, izredne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine. Izjeme bodo opravičene predvsem takrat, ko razlogov za to, da pridobitev pravice ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni mogoče pripisati pridobitelju.
ZOdvT je uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjema od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopkih o prekrških. Pravi pomen besedne zveze „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je tako ta, da vključuje nagrada za narok, nagrado za vse naroke.