Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin. Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pogojno izvršljiva obveznost
Upnik ima v notarskem zapisu nedvomno izvršilni naslov za izterjavo terjatve, določene v točki drugič notarskega zapisa, vendar pod pogojem, kot sta stranki zapisali v točki četrtič. Ker gre torej za izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve upnikove obveznosti posredovanja poslovnih priložnosti in pogoja, da A. iz tega naslova dobi plačilo v skupni višini najmanj 2.400.000,00 SIT, je potrebno upoštevati določbo 26. člena ZIZ, po kateri bi moral upnik v predlogu določno označiti javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je obveznost izpolnil (poslovne priložnosti), in da je nastopil pogoj (plačilo najmanj v višini 2.400.000,00 SIT).
ZDR člen 31, 32, 174. Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah člen 24, 24/2, 24/2-3, 24/2-4.
disciplinski postopek – denarna kazen – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnosti in odgovornosti vodje del in pooblaščenega delavca za vzdrževanje voznega omrežja
Tožnik je bil kot delovodja (pri opravljanju del vzdrževanje vozne mreže med železniškima postajama) dolžan od podrejenih delavcev zahtevati uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot je to določeno v 24. členu Pravilnika o varstvenih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah. Ta Pravilnik določa, da po prejemu dovoljenja za delo vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del, ter da je od prejema dovoljenja za delo vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065314
OZ člen 92, 93, 95, 95/1. ZPP člen 190.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom – dvojna prodaja nepremičnin – neveljavnost pravnega posla – ničnost – neomejeno uveljavljanje ničnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – odtujitev stvari med pravdo – stroški postopka
Za dejanski stan ničnosti kasnejših odsvojitev oziroma močnejše pravice prvega kupca je pomembno, da sta toženca kupila zemljišče pred prvotožnico, ter slaba vera kasnejših kupcev oziroma pridobiteljev. Okoliščina, ali sta se na podlagi pogodbe in dogovora iz leta 1967 lahko vknjižila kot lastnika oziroma ali sta lahko upravičeno verjela, da sta (že) na njeni podlagi postala lastnika, je nerelevantna.
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – vročanje pravni osebi na sedežu družbe – prepozna pritožba
Vročilnica obstaja, na njej je podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo. Vročitev je opravil kurir, vročilnica kot javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno, zato bi moral pritožnik njeno veljavnost izpodbiti.
ZSReg člen 17, 23, 23/2, 24, 24/2, 29, 29/1, 29/1-1, 31, 34. ZGD-1 člen 511.
vpis posameznega podatka v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa – upravičeni predlagatelj – pravni interes – kršitev načela kontradiktornosti
Upravičen predlagatelj je vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076611
ZPP člen 7, 212, 286. OZ člen 633-639.
gradbena pogodba – trditvena podlaga – pobotni ugovor – jamčevanje za stvarne napake – odprava napak – povračilo stroškov plačanih drugemu izvajalcu – dodatna dela – izvedensko mnenje
Toženec glede tožbenega zahtevka za plačilo stroškov drugemu izvajalcu, ki ga uveljavlja v pobot, ni ponudil dejstvene podlage. Stranki, očitno pa tudi sodišče, sta prepustili ugotavljanje dejanskega stanja (brez dejstvene podlage) izvedencu na podlagi predložene listinske dokumentacije.
Če obdolženec uveljavlja, da je pil alkoholne pijače po prometni nesreči, sodišče postavi izvedenca toksikologa, da glede na rezultate strokovnega pregleda ugotovi, kolikšna je bila stopnja alkohola v krvi v času prometne nesreče.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076082
ZPP člen 154, 154/2. OZ člen 131, 187, 299.
izvedba del – odškodninska odgovornost – naročnik del - izvajalec del – investitor – solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti od premoženjske škode – stroški postopka – stroški po temelju – stroški po višini
Druga tožena stranka je kot izvajalka odgovorna za škodo tožniku, tudi če je ta posledica nedopustnega ravnanja prvotožene stranke kot investitorja. To pa pomeni, da se pritožnica ne more sklicevati na to, da ne odgovarja za škodo, ker je delala samo po naročilu investitorja, ki naj bi bil glede na vsebino pogodbe dolžan tudi priskrbeti soglasje lastnika za posege.
Določba 299. člena OZ veže zamudo dolžnika na njegovo seznanjenost z dolžnostjo plačati določeno denarno obveznost, kar v konkretni zadevi pomeni, da je druga tožena stranka vsekakor dolžna plačati zakonske zamudne obresti za prisojeno premoženjsko škodo od vročitve tožbe in ne šele od izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja.
Stališče tožeče stranke, da bi, če bi vzdržali razlogi sodišča prve stopnje, le to moralo ugotoviti nesklepčnost tožbe že ob pričetku obravnavanja, ne pa 6 let po nepotrebnem voditi pravdo, na pravilnost sodbe ne vpliva, zato pritožbeno sodišče tega razloga ne more upoštevati kot bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Celovita ocena vseh izvedenih dokazov ne omogoča zaključka, da zapustnica ni bila oporočna sposobna, kar bi morala dokazati tožeča stranka, glede na to, da se oporočna sposobnost, enako kot širše pojmovana poslovna sposobnost, domneva.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Repertoar tožeče stranke predstavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Stališče, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
Ob ugotovitvah, da je v letu 2011 dolžnik ustvaril izgubo in da ima blokiran transakcijski račun, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik zmore zagotoviti plačilo sodne takse v višini 40 EUR, zmoten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069570
ZRacS-1 člen 1, 1/3.
izpodbijanje akta Računskega sodišča – pogodba o poslovodenju -krizni management - podjemna pogodba - premija za uspeh - aktivna legitimacija
Pogodbam, s katerimi se ena pravna oseba drugi zaveže opravljati storitve svetovanja in priskrbeti ustrezno usposobljen kader za izvedbo sanacije (t.i. krizni management) proti dogovorjenemu plačilu, sodna praksa ne odreka veljavnosti.
Po tretjem odstavku 1. člena ZRacS-1 aktov, s katerimi Računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. V revizijskem poročilu ugotovljeno dejstvo, da je bil poslovni izid pri družbi E., d.d., za leto 2003, upoštevaje potrebne popravke, negativen, pritožbeno sodišče zato šteje kot neizpodbojno.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077865
OZ člen 239, 619.
konzorcij – tripartitna pogodba o dobavi blaga in storitev – poslovna odškodninska odgovornost – kršitev pogodbene obveznosti – skupni podjem
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi bile konzorcijske obveznosti pravdnih strank natančno razmejene, tako, da bi bila tožena stranka tista, ki je bila izključno odgovorna za predložitev pravilnih statičnih izračunov, ampak vodijo k zaključku, da sta pravdni stranki nastopali v skupnem podjemu.
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 17, 17/2. ZZK-1 člen 13a.
pridobitev lastninske pravice na podlagi ZZLPPO – priposestvovanje lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – identifikacijski znak nepremičnine v izreku sodbe
Pravna oseba je lahko na podlagi ZLNDL pridobila lastninsko pravico le v primeru, če je ob svojem lastninskem preoblikovanju v otvoritveno bilanco vključila nepremičnine, na kateri je imel njen pravni prednik kot podjetje v družbeni lastnini pravico uporabe.
Predpostavka za ocenjevanje pravočasnosti uveljavljanja obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšane na okoriščeno stranko. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da Z. I., d.d. še ni prenehal uporabljati nepremičnine, je njegova odločitev, da do zastaranja še ni moglo priti, tudi pravno pravilna.
Do nove oznake identifikacijskega znaka sporne nepremičnine v izreku sodbe je prišlo zaradi spremembe ZZK-1 Tako ni prišlo do spremembe tožbe niti do odločanja mimo ali preko zahtevka. Vsebinsko je odločeno o isti nepremičnini, na katero se je nanašal tožbeni zahtevek, in ki je bila ob vložitvi tožbe identificirana na način, kot je določal tedaj veljavni ZZK-1.