stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – odstranitveni zahtevek – prepovedni zahtevek – služnost hoje in vožnje – nastanek služnosti z zakonom – nepravo priposestvovanje služnosti
Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice, zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Občasnost voženj ne predstavlja ovire za priposestvovanje služnosti vožnje, če se je ta v okviru določenega namena izvajala redno.
V konkretnem primeru odpoved pravici do pritožbe oziroma sprožitvi upravnega spora zoper uporabno dovoljenje, ki naj bi bilo ob njegovi izdaji v imenu tožnice (ustno) podano s strani M.J., ni bilo opravljena (izvedena) na zakonsko predviden način. Zato posledično tudi ni mogla biti učinkovita.
odškodninska odgovornost delodajalca – poškodba pri delu – nevarna dejavnost – zagotavljanje varstva pri delu – navodila delodajalca o varnem opravljanju dela – pisna navodila
Tožnik je že v tožbi navedel, da delodajalec ni poskrbel, da bi se žarometi lahko varno zamenjali, katere konkretne ukrepe je delodajalec opustil, pa je lahko navedel šele po izdelavi izvedenskega mnenja, zato so tovrstne tožnikove trditve pravočasne.
Glede na oceno tveganja, ki jo je delodajalec tožnika izdelal in iz katere izhaja, da pri delu tožnika lahko pride do urezov, je za delodajalca obstajala dolžnost izdelave pisnega navodila glede izvajanja konkretnega opravila. Samo v izjemnih primerih, kadar delavcem grozi neposredna nevarnost za zdravje in življenje, so lahko ta navodila v ustni obliki, nikakor pa ne (glede na oceno tveganja), da naj navodila v primeru, kot je konkretni, sploh ne bi bila potrebna.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičenost zamude – presoja po merilih krivde
Na podlagi ustaljene sodne prakse se upravičenost ali neupravičenost zamude v postopku za vrnitev v prejšnje stanje presoja po merilih krivde. Ugotovljeno je bilo, da je toženec res veliko časa preživel pri svoji partnerki na naslovu L, vendar pa to ne more biti upravičen razlog za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077334
OZ člen 190, 198, 261, 264, 427, 432. SPZ člen 95, 95/2, 96. SZ-1 člen 112. ZPP člen 11, 216, 254, 254/3.
plačilo uporabnine za nepremičnino – konkretno in realno prikrajšanje – nepošteni posestnik – vrnitev koristi – tržna najemnina – neupravičena uporaba - pobot uveljavljane terjatve iz naslova potrebnih in koristnih stroškov – dokaz z izvedencem – pridržna pravica – subjektivna sprememba obligacijskega razmerja
Dejstvo, da stanovanjska hiša ni primerna za bivanje, še ne izključuje možnosti, da se tržna najemnina ugotovi ob upoštevanju konkretnih dejavnikov, ki opredeljujejo sporno nepremičnino kot celoto.
Pri predlaganju dokaza z izvedencem sodišče ni vezano na predlog, kakšne stroke naj bo izvedenec. Katerega izvedenca in kakšne stroke bo postavilo, je odločitev sodišča (ki jo opravi v okviru procesnega vodstva). Stranka mora namreč dokaz substancirati z navedbo dokazne teme in dokaznega sredstva.
Nepošten lastniški posestnik nima pridržne pravice. Pridržna pravica na podlagi določbe 112. člena SZ-1 pa je uporabljiva zgolj za najemna razmerja glede stanovanj oziroma (več)stanovanjskih stavb.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv na plačilo sodne takse – ponoven poziv – pravnomočnost odločitve o predlogu za oprostitev plačila taks – domneva o umiku pritožbe
Sodišče je tožnika dvakrat pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo, zato ni razloga, da bi ga h temu še enkrat pozivalo, ko je postala odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pravnomočna.
Če je sodišče štelo, da toženčeva trditev o delnem plačilu ni v zadostni meri konkretizirana, bi ga moralo v skladu z 285. členom ZPP pozvati, naj jo ustrezno dopolni in pojasni.
razdelitev skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Sodišče mora natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja in pri tem paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice. Pri tem se upošteva lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi in se na pravdo napoti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana.
Ker pritožbeno sodišče o pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni odločilo, je v skladu s predlogom tožene stranke za ustavitev postopka v zvezi z njeno pritožbo, ki ga je pritožbeno sodišče štelo smiselno kot umik pritožbe, ugotovilo, da je pritožba umaknjena.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - zavrnitev dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - pravica do učinkovitega dokaznega sredstva - obrazložitev zavrnitev dokaznega predloga
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali pa gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Vendar pa mora biti v vsakem primeru odločitev sodišča o zavrnitvi dokaza obrazložena, saj sicer krši strankino pravico do izjave. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065345
ZOZP člen 7, 7/2.
povzročitev škode – obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – ugotavljanje alkoholiziranosti – vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice
Toženčeva regresna obveznost temelji na dejstvu, da je toženec povzročil obravnavano nezgodo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, s čimer je izgubil svoje zavarovalne pravice.
Sodišče odloča o sklenitvi zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla glede kmetijskega zemljišča, tak pravni posel pa velja pod odložnim pogojem odobritve upravne enotes. Vprašanja, ali in kakšna ponudba je bila dana, kako dana ponudba veže, kaj pomeni sprejem ponudbe, so civilnopravno vprašanja, zato se glede umika ponudbe ne upoštevajo predpisi o upravnem postopku.
Tožnik kot povprečen udeleženec v pravnem prometu ni ravnal dovolj skrbno, ko je podajal ponudbo. Okoliščina, da prodajalec za postopek ponudbe pooblasti osebo, ki naj bi bila strokovnjak, ne pomeni, da ponudniku ni treba ničesar več storiti.
Dejstvo, da je bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen šele v četrtem sojenju in je sodišče šele v petem sojenju pričelo z obravnavo podrejenega zahtevka, je potrebno upoštevati pri ugotavljanju uspeha v pravdi.
tožba na nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na podlagi sporazuma – izpodbijanje izvršilnega naslova – ničnost - sodna poravnava – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna poravnava ima res učinek pravnomočne sodne odločbe, vendar pa gre za dogovor med strankami, ki so ugotovile ničnost darilne pogodbe, pri čemer pa tožena stranka ni sodelovala, zato je navedena ugotovitev ne veže oziroma nanjo ne more imeti vpliva, nanjo se subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo.
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar je smiselno storil tožnik, ko je zatrjeval ničnost kreditne pogodbe (kot posledico ničnosti darilne pogodbe) v delu, ki se nanaša na hipotekarno zavarovanje. V tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja ni dopustno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0059967
OZ člen 1019, 1019/3, 1021, 1022, 1022/1, 1022/2. ZFPPIPP člen 254, 296, 296/2. ZPPSL člen 112.
poroštvo – porok in plačnik – poroštvena obveznost - stečaj glavnega dolžnika – zapadlost terjatve – menica – bianco menica
V posledici začetka stečajnega postopka so vsi še nezapadli obroki po kreditnih pogodbah zapadli zgolj za glavnega dolžnika, ne pa tudi za poroka. Porok navkljub stečaju glavnega dolžnika še vedno odgovarja za dolg skladno s prevzetimi obveznostmi.
lovljenje divjadi – lovska družina – obvestilo lovske družine – prepoved lova – odločitev organov lovske družine – sodno varstvo – ustavna jamstva – odprava obvestila
Obvestilo toženke tožniku, s katerim ga obvešča, da mu v letu 2011 ni dovoljeno loviti visoke divjadi v Lovski družini M., razen na razpisanih skupnih lovih, ne predstavlja le sporočila, ampak gre za odločitev organov toženke v smislu prvega odstavka 14. člena ZDru zoper katero je dopustno sodno varstvo. Pomanjkanje oblike izdanega akta ne more iti v breme tožnika.
Ukrep prepovedi lova je bil tožniku izrečen ne da bi bile upoštevane temeljne pravice in garancije pravnega postopka, za izrek takšne prepovedi ne obstaja ne pravna in ne dejanska podlaga, zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbenemu zahtevku ugodilo in obvestilo odpravilo.
prisilna poravnava – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – pritrdilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij – nepopolna zahteva – poziv na dopolnitev
Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom, s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši. 181. člen ZFPPIPP je bil z določbo tretjega odstavka dopolnjen z utemeljitvijo, da je pri presoji, ali so pogoji plačila terjatev ugodnejši, treba uporabiti pravila poslovno finančne stroke, in je zato najprimerneje, če to presojo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja ter jo vključi v svoje poročilo o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077349
ZPP člen 7, 8, 212, 215, 286. OZ člen 179.
nastanek škode – pravila o dokaznem bremenu – dokazna ocena spoznavna kriza – pravni standard – pravno priznani strah
Pogoj za sojenje po pravilih o dokaznem bremenu je spoznavna kriza (situacija non liquet).
Nobena od določb 7., 212. in 286. člena ZPP ne zahteva, da mora katera stranka dokazati resničnost svojih trditev, pač pa le nalagajo „dolžnost“ predlagati dokaze za svoje trditve.
Ali je sodišče prepričano, da je neko dejstvo ugotovljeno ali ne, je pravni standard, vendar je pravilna uporaba tega standarda odvisno od dejstev, s katerimi sodišče napolni vsebino pravnega standarda v vsakem konkretnem primeru posebej.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznosti
Odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje temelji na stališču, da lahko odločitev o predlogu v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala z vložitvijo tožbe 20. 7. 2011 in da je zato predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan 7. 1. 2013, prepozen.
priposestvovanje – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – družbena lastnina - menjalna pogodba
Tožnikova pravna prednica spornih nepremičnin v času od leta 1964 pa do leta 1979, ko so postale družbena lastnina, ni mogla priposestvovati, ker zahtevana priposestvovalna doba dvajsetih let sploh še ni potekla. Od leta 1979 dalje pa do leta 1994, ko so tožnik in njegovi pravni predniki ugotovili, da dogovor z dne 14. 1. 1964 ni bil dokončno izpeljan v zemljiški knjigi, pa je bilo priposestvovanje lastninske pravice izključeno zaradi dejstva, ker so bile sporne nepremičnine družbena lastnina.