OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076046
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134.
komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – elektronski nabiralnik – vdiranje v elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – odsotnost strank – fikcija umika – popolna pasivnost strank – kratkotrajna zamuda na narok – razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku
Do fikcije umika tožbe lahko pride le, če obe stranki ne prideta na prvi narok, na katerega sta bili povabljeni, ne pa tudi v primeru zgolj kratkotrajne zamude na narok.
Fikcija umika tožbe v primeru prvega naroka za glavno obravnavo nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – višina preživnine – ocena denarnih potreb – upoštevanje otroškega dodatka – porazdelitev preživninskega bremena – zvišanje preživnine
Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev. Izjema so primeri, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
Trditve o dejstvih, ki niso pravno, temveč zgolj dokazno pomembne, lahko utemeljijo zaključek o pravno odločilnem dejstvu zgolj v primeru, da tvorijo konsistentno celoto.
Vprašanje izbora indicev (torej dokazno in ne tudi pravno odločilnih dejstev), ki jih bo sodišče vključilo v svojo dokazno oceno, je stvar proste dokazne ocene. Pravilnost ravnanja sodišča prve stopnje, ki določenih indicev v svojo oceno ni zaobjelo, niti ni posebej izvajalo dokazov za njihovo ugotovitev, je povržena predvsem presoji vsebinske prepričljivosti dokazne ocene.
Dovolitev izvršbe na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, predstavlja kršitev izvršilnega postopka, ki ne more imeti vpliva na pravdni postopek.
ZPP člen 318, 318/3, 318/4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zamudna sodba – nesklepčnost tožbe – ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje kot enotni pojem – ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot – vlaganja v nepremičnino – civilna delitev skupnega premoženja – izplačilo v denarju
Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da v skupno premoženje poleg premičnin (kmetijski stroji) sodi tudi delež na nepremičnini na podlagi skupnih vlaganj, podredno pa izplačilo teh vlaganj v denarju. Tožba je glede podrednega zahtevka sklepčna in tožnici ni mogoče odreči sodnega varstva, četudi gre dejansko že za odločanje o civilni delitvi skupnega premoženja, ki se praviloma opravi v drugem postopku.
Pomen premičnin, ki jih imajo skupne premičnine za zaščiteno kmetijo, bo lahko relevantna okoliščina pri delitvi tega premoženja. Na samo ugotovitev obstoja skupnega premoženja pa ne vpliva.
Ker tožnikova terjatev do toženca še ni zapadla, utemeljenost zahtevka glede izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj oziroma izbrisne tožbe ni verjetno izkazana.
Podlaga za določitev zakonitih dedičev je le sorodstveno razmerje in zakonska zveza z zapustnikom. Čigavo je bilo nekdaj premoženje, ki sodi v zapuščino, za določitev kroga dedičev ni bistveno.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
padec v savni – krivdna odgovornost – standard potrebne skrbnosti
Standard potrebne skrbnosti izvajalca neke dejavnosti je vselej povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnosti in se jim izognejo ali jih odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno.
Sodišče je prestrogo tolmačilo standard zahtevane skrbnosti, ko je zavarovancu toženke očitalo, da ni zagotovil vseh ukrepov za varno sestopanje s polic v savni. Osvetljenost v savni je bila namreč ustrezna, za sestopanje s sicer gladkih polic pa so nameščeni stebri za oprijemanje, zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost.
premoženjska razmerja med zakonci – razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca – obligacijski zahtevek
Tožnica je z denarnimi vložki iz posebnega premoženja povečevala vrednost skupnega premoženja, ki je bil namenjen tudi za kritje stroškov adaptacije nepremičnin v lasti toženca, zato gre za skupno terjatev iz naslova skupnega premoženja do posebnega premoženja toženca.
Odmera pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi zloma desne golenice v končnem delu.
preživninski zahtevek – določitev preživnine – potrebe otroka – nadstandardne potrebe – zmožnosti staršev – ugotovitev očetovstva
Celo v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
Preživnina se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Od tega trenutka dalje pa se lahko zahteva ne glede na to, ali je bilo očetovstvo priznano oziroma ugotovljeno šele tekom preživninske pravde.
posojilna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – trditveno in dokazno breme – zadolžnica
Posojilojemalec mora posojilodajalcu vrniti samo toliko, kot je od njega dejansko prejel, sicer se njegovi zahtevi lahko upre z ugovorom neizpolnjene pogodbe.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – varstvo pri delu
Delovanje tožnika, ko je na delovišču pri prenašanju višine v ploh zabil žebelj, nanj pripel vrvico in jo napel, da bi lahko zabil žebelj še na drugem koncu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, kljub posledici, da se je pri tem žebelj izruval iz ploha in priletel tožniku v oko.
Tožnik ni uspel dokazati, da je do nesreče prišlo zato, ker je delodajalec zanemaril predpise iz varstva pri delu oziroma ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, zato ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo.
ZPP člen 154, 154/3. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – neznaten uspeh – nagrada odvetniku – nov postopek pred sodiščem prve stopnje
V primeru, ko je odločba razveljavljena, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek, je odvetnik upravičen do nagrade tudi za zastopanje v ponovljenem postopku.
nekonkretiziran ugovor - konkretno prerekanje navedb stranke - nesporne trditve - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje ugotavlja dejansko stanje v okviru trditev obeh pravdnih strank. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zmogla zgolj pavšalni in nekonkretiziran ugovor, nato pa ni več konkretno prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje smelo trditve tožeče stranke šteti kot nesporne glede na 214. člen ZPP. Ob nespornih trditvah tožeče stranke pa sodišču prve stopnje dejanskega stanja sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati na podlagi izvedbe dokazov.