evropski izvršilni nalog – primeren izvršilni naslov – zamudne obresti
Ker je na dan 30.8.2007 obveznost po računih (ki so podlaga izdanemu plačilnemu nalogu) očitno že zapadla v plačilo in upnik glede datuma, od katerega tečejo zamudne obresti, zahteva kvečjemu manj, obveznost plačila zamudnih obresti, višina obrestne mere in glavnica pa so v izvršilnem naslovu izrecno določene, je razlaga sodišča prve stopnje, da tak izvršilni naslov glede zamudnih obresti ni primeren za izvršbo, preozka.
neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko – tek procesnih rokov – prekinitev postopka
V primeru, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči tudi za drugo stranko. Zato dejstvo, da je bil nad toženo stranko v času, ko je sodišče prve stopnje izdalo tožeči stranki plačilni nalog za doplačilo sodne takse, začet stečajni postopek, ne vpliva na dolžnost tožeče stranke, da v danem roku sodno takso plača.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190. ZZSV člen 3, 4. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5a, 7/2.
dodatek k tuji pokojnini – vrnitev preplačila
Tožniku je bil dodatek k tuji pokojnini izplačevan v previsokem znesku (v znesku, od katerega ni bil odštet znesek pokojnine iz tujine, upravičen je bil zgolj do razlike med usklajenim zneskom osnove in evrsko protivrednostjo zneska srbske pokojnine), ker tožencu ni sporočal zneskov izplačane srbske pokojnine. Zato je nastalo preplačilo dodatka k tuji pokojnini, ki ga je tožnik dolžan vrniti tožencu.
ZDR člen 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - naklep
ZDR za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zahteva, da bi kršitev pogodbenih obveznosti morala imeti hujše posledice, pač pa določa le, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot to določa 2. alineja 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za spoštovanje cestno prometnih predpisov je nedvomno odgovoren tudi sopotnik, pri čemer je zagotovo nepravilno in neprimerno, da dve osebi sedita na istem sedežu in tudi nista pripeti z varnostnim pasom, kar sicer tudi predstavlja prometni prekršek. Tožnik je s tem, ko ni bil pripet in je kot voznik-mentor dovolil, da se v sprednjem delu kabine reanimobila, kjer je prostor zgolj za dve osebi, poleg voznika in tožnika samega pelje tudi tretja oseba, ki prav tako ni bila pripeta, zagotovo huje kršil predpise o varnosti in zdravju pri delu. Navedeno kršitev je mogoče storiti zgolj namenoma, saj je tožnik, kot voznik-mentor vedel, da je takšno ravnanje prepovedano, pa je kljub temu dovolil, da so se spredaj vozile tri namesto dovoljenih dveh oseb. Izkazan je naklep, zato je podana kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
Tožeče stranke so uveljavljale, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti v delovna razmerja oziroma jih pozvati nazaj na delovno mesto, ki so ga zasedale v hčerinski družbi, v katero so prešli delavci tožene stranke. Vendar so tožečim strankam delovna razmerja pri tej družbi prenehala, tožena stranka pa jim ni želela ponovno zagotoviti dela niti pravic iz delovnih razmerij. Zato bi morale tožeče stranke v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR sodno varstvo v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki (po datumih prenehanja delovnih razmerij pri navedeni hčerinski družbi družbi) uveljavljati v 30 dnevnem prekluzivnem roku. Tega niso storile, zaradi česar je tožba s spremenjenim primarnim tožbenim zahtevkom prepozno vložena.
V skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku, torej v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane določbe izhaja, da tudi če bi šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ne bi bilo nikakršne podlage za solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za primer prenehanja delovnega razmerja v delodajalcu prevzemniku. Širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju, ni sprejemljivo in zanj ni pravne podlage.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neizdajanje računov - dokazno breme
Delavci so dolžni upoštevati zahteve in pisna navodila delodajalca oziroma pooblaščenega delavca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Iz Navodil o poslovanju tožene stranke, Navodil o obvezni izdaji računa in ravnanju z računom izhaja, da se za vsako naročeno storitev v restavraciji ali baru blokira in izda račun, ki se ga izroči gostu. Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev, opustitev evidentiranja in blokiranja storitev oziroma poslovanje, ki ni registrirano preko blagajne, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti (12. člen Pravilnika o poslovanju). Tožnica je s tem, ko ni izdala računa stranki, kršila Navodila in Pravilnik ter storila hujšo kršitev delovnih obveznosti, zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izrečen disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – nadomestilo z ločeno življenje – reparacija – nadomestilo plače – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na pravnomočno odločitev o nezakonitosti sklepa tožene stranke, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi težje kršitve vojaške discipline, in reintegraciji tožnice, je tožnica upravičena tudi do reparacije. Do popolne reparacije bi bila upravičena le do zaposlitve pri drugem delodajalcu, v času nove zaposlitve pa le do morebitne razlike v plači in regresu za letni dopust, ob upoštevanju njene zadnje dokončne odločbe o razporeditvi.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 34, 36, 37. ZPIZ-1 člen 177.
vdovska pokojnina – sporazum z BIH – preračun pokojnin
Ker je bila tožnici v Bosni in Hercegovini priznana pravica do vdovske pokojnine pred 7. 10. 1991, se pokojnina ne preračuna, temveč ostane trajno breme bosansko-hercegovskega nosilca pokojninskega zavarovanja, čeprav je bila priznana tudi na podlagi slovenske zavarovalne dobe. Tožbeni zahtevek na priznanje vdovske pokojnine je zato neutemeljen.
zavrženje vloge – mediacijski postopek – sodni spor
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je odločalo o pritožbi zoper prvostopni sklep redna pravna sredstva po ZPP niso predvidena. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo.
Mediacijski postopek in postopek v rednem sodnem sporu sta dva ločena postopka in sodišče izvede postopek mediacije le v primeru, ko obe stranki podata soglasje za izvedbo mediacijskega postopka. Mediacijski postopek je tajen in tako navajanja strank v mediacijskem postopku nikakor ne morejo negativno vplivati na izid rednega postopka, ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, pri čemer pa se redni kontradiktorni postopek v skladu z določili ZPP izvede v primeru, ko postopek mediacije ni uspešen.
stroški postopka – odmera – brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se nagrada postavljenega odvetnika izplača iz državnega proračuna. Nagrada ob vrednosti predmeta, ki je ni mogoče določiti, znaša 3.500,00 EUR, in se odmeri po 36. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 129 EUR), in ne po 12. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 141 EUR).
Ustava RS člen 15, 15/2, 15/4, 26, 26/5, 36, 37. ZKP člen 149.a, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/2.
nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni v tujini – dokazi, pridobljeni v Republiki Sloveniji – konkretizacija pritožbenih navedb – tajno opazovanje – čezmejno policijsko sodelovanje - dokazni predlogi – zavrnitev dokaznih predlogov – celovita presoja izvedenih dokazov
Pritožnik je spregledal, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso absolutne pravice, temveč so omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (četrti odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije). Drugi odstavek 15. člena Ustave RS tudi določa, da je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Tudi v Republiki Sloveniji se sme hišna preiskava opraviti brez odločbe sodišča. Peti odstavek 26. člena Ustave RS, ki ga je pritožnik spregledal, določa, da sme uradna oseba pod pogoji, ki jih določa zakon, brez odločbe sodišča stopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Tako je v 352. členu Zakona o kazenskem postopku Republike Italije (Codice di procedura penale) predpisano, da sme sodna policija opraviti hišno preiskavo in osebno preiskavo brez odredbe pristojnega pravosodnega organa, ko gre za kaznivo dejanje storjeno in flagranti, torej, ko je storilec zaloten pri izvrševanju kaznivega dejanja, v 352. členu pa je podrobno predpisano postopanje sodne policije v takem primeru, med drugim mora policija zapisnik o preiskavi nemudoma oziroma brez odlašanja, v roku 48 ur, poslati državnemu tožilcu v potrditev. Pri taki hišni preiskavi ima sodna policija tudi pravico zaseči predmete pomembne za kazenski postopek in tak zapisnik mora policija tudi nemudoma oziroma v zgoraj navedenem roku poslati državnemu tožilcu v potrditev. Predpisana je tudi sodna kontrola teh dejanj na podlagi ugovora (pravnega sredstva) zoper zaseg predmetov pri taki hišni preiskavi (richiesta di riesame) o katerem odloča sodišče v sestavi treh profesionalnih sodnikov (124. člen ZKP Republike Italije). Nadalje je v 103. členu Odloka predsednika republike 309/90, ko gre za kazniva dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (za katerega je v tem predpisu določeno, da je njegov cilj ureditve varstvo človekovega zdravja, torej zavarovanje ljudi), predpisana pristojnost sodne policije, da opravi preiskavo brez odredbe pravosodnega organa, če so zato izpolnjeni pogoji določeni v tem členu.
določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – bruto - neto
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – civilna kazen – kumulacija izpolnitvenega in odškodninskega zahtevka
Kumulaciji obeh zahtevkov (izpolnitvenega in odškodninskega – civilno kazen) pritrjujeta teorija in sodna praksa. Stališče, da avtor lahko zahteva plačilo honorarja ali civilne kazni, ne pa obojega, je materialnopravno zmotno.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožnici gre zaradi stanja po operaciji desne nadlahti za stanje po hujši poškodbi ter težji operaciji na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter popravljivimi funkcionalnimi motnjami in bi ji zdraviliško zdravljenje bistveno izboljšalo zdravstveno stanje za daljši čas. Zato je upravičena do zdraviliškega zdravljenja, čeprav se ne nadaljuje neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Po 2. odstavku 43. člena POZZ lahko med bolnišničnim in zdraviliškim zdravljenjem preteče izjemoma tudi več kot pet dni, če iz medicinskih razlogov ni možno prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodilo zavarovancu.
Tožnik, ki opravlja kmetijsko dejavnost, ni več sposoben za svoje delo, lahko pa s polnim delovnim časom na kmetiji opravlja lažja kmečka dela in opravila, zato se ga razvrsti III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do dela na lažjem fizičnem delu v okviru kmetijske dejavnosti s polnim delovnim časom. Ker ni popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
denacionalizacija - nezazidano stavbno zemljišče - zavezanec za vrnitev - plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino - ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - katastrske kulture ob podržavljenju - materialno procesno vodstvo - določnost in pravičnost zahteve za denacionalizacijo
Pravice na nepremičnini ne opredeljujejo le podatki o nepremičnini, izhajajoči iz zemljiške knjige, temveč tudi obstoječi in veljavni zakoni, in to predvsem povsod tam, kjer je bila v zemljiško knjigo vpisana družbena lastnina.
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
Materialno procesno vodstvo ne more nadomeščati dokaznega bremena stranke.
Določilo drugega odstavka 18. člena ZDen stranke ne razbremenjuje, da vračilo stvari določno in pravočasno zahteva.
ZZZPB člen 6, 16, 70, 70/5. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidenc s področja zaposlovanja člen 20, 20/5.
izbris iz evidence brezposelnih – lastnik gospodarske družbe – resnični podatki
Tožnik je solastnik gospodarske družbe, katere dobiček, zmanjšan za plačane prispevke za obvezno socialno zavarovanje, je presegal znesek zajamčenega nadomestila plače. Ker je ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb navedel, da ni solastnik gospodarske družbe, je dal neresnične podatke o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe, zato ga je toženec naknadno utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.
Ker ob vložitvi tožbe o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca o znižanju pokojnine po ZUJF še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, je tožba zoper prvostopenjsko odločbo vložena prezgodaj, zato jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
V skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku, torej v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane določbe izhaja, da tudi če bi šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ne bi bilo nikakršne podlage za solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za primer prenehanja delovnega razmerja v delodajalcu prevzemniku. Širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju, ni sprejemljivo in zanj ni pravne podlage.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Delavec je upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja vse naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta.