Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 45, 45/3.
stroški izvedenca - višina nagrade - pisna izdelava izvida in mnenja - ostali materialni stroški
Nagrada od prve do tretje točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika zajema tri “osnovne primere”, medtem ko četrta točka zajema nagrado za izjemno zahteven primer. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da v tej zadevi ni šlo za izjemno zahteven primer, ki bi bil izven treh osnovnih primerov. Izvedenec je izdelal izvid in mnenje na osmih straneh, njegovo jedro pa je bilo ugotavljanje insolventnosti tožeče stranke na 31. 12. 2008 na podlagi javno dostopnih podatkov.
Ostali materialni stroški se po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Ta določba Pravilnika določa zgornjo mejo materialnih stroškov, kar pa ne pomeni, da je izvedenec v vsakem primeru upravičen do povračila stroškov v takšni višini.
Ker je tožena stranka pravočasno podala ugovor nesorazmernosti pogodbene kazni in sodba prve stopnje o tem ugovoru nima razlogov, je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 299, 299/1, 631. ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3/2, 278, 278/1, 287, 287/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nastop zamude
V skladu s prvim odstavkom 278. člena ZFPPIPP pravne posledice uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja, po drugem odstavku tega člena pa je toženec dolžan tožniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel. Glede na navedeno tožnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti, kot je bilo prisojeno, niti od dneva, ko je toženec prejel nakazilo (17. 12. 2010), kot je bilo zahtevano, temveč šele od pravnomočnosti izpodbojne sodbe, saj bo toženec glede na omenjeno specialno zakonsko določilo (278. člen ZFPPIPP) šele takrat prišel v zamudo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto delavka v ekspeditu za določen čas treh mesecev. Tožena stranka ni odjavila tožnice iz zavarovanja z dnem izteka pogodbe za določen čas, kar pomeni, da je tožnica tudi po izteku navedene pogodbe še ostala v delovnem razmerju. Zato tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo in se je iz delovnega razmerja, za določen čas transformiralo v delovno razmerje za nedoločen čas.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem letu delo na določenih področjih opravil v skladu s pričakovanji delodajalca, na večjem delu področij pa naloge niso bile opravljene oziroma niso bile opravljene v celoti oziroma pravočasno in v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje oceno zadovoljivo.
Tožeče stranke so uveljavljale, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti v delovna razmerja oziroma jih pozvati nazaj na delovno mesto, ki so ga zasedale v hčerinski družbi, v katero so prešli delavci tožene stranke. Vendar so tožečim strankam delovna razmerja pri tej družbi prenehala, tožena stranka pa jim ni želela ponovno zagotoviti dela niti pravic iz delovnih razmerij. Zato bi morale tožeče stranke v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR sodno varstvo v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki (po datumih prenehanja delovnih razmerij pri navedeni hčerinski družbi družbi) uveljavljati v 30 dnevnem prekluzivnem roku. Tega niso storile, zaradi česar je tožba s spremenjenim primarnim tožbenim zahtevkom prepozno vložena.
V skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku, torej v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane določbe izhaja, da tudi če bi šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ne bi bilo nikakršne podlage za solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za primer prenehanja delovnega razmerja v delodajalcu prevzemniku. Širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju, ni sprejemljivo in zanj ni pravne podlage.
Tožnik, ki opravlja kmetijsko dejavnost, ni več sposoben za svoje delo, lahko pa s polnim delovnim časom na kmetiji opravlja lažja kmečka dela in opravila, zato se ga razvrsti III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do dela na lažjem fizičnem delu v okviru kmetijske dejavnosti s polnim delovnim časom. Ker ni popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
ZZVZZ člen 40. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 153, 153/2, 156, 156/1.
zdraviliško zdravljenje – potni stroški – dnevnice
Tožnik je upravičen do povračila potnih stroškov za zdraviliško zdravljenje od kraja stalnega prebivališča in ne od kraja začasnega prebivališča, ne glede na to, kje dejansko prebiva.
Tožnik je bil zaradi zdraviliškega zdravljenja od doma odsoten 50 minut zaradi vožnje v obe smeri in tri ure in pol zaradi zdravljenja, kar je skupaj manj kot 12 ur, zato ni ni upravičen do plačila dnevnic.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – civilna kazen – kumulacija izpolnitvenega in odškodninskega zahtevka
Kumulaciji obeh zahtevkov (izpolnitvenega in odškodninskega – civilno kazen) pritrjujeta teorija in sodna praksa. Stališče, da avtor lahko zahteva plačilo honorarja ali civilne kazni, ne pa obojega, je materialnopravno zmotno.
Pri ponovni odmeri pokojnine po prenehanju ponovnega zavarovanja oziroma reaktivacije iz 180. ZPIZ-1 povečanje pokojnine po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1 ni možno, kljub temu da je zavarovanec tudi po dopolnitvi 63 let starosti z reaktivacijo vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZSPJS člen 3, 48. ZJU člen 21. ZDR člen 20, 20/2. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del člen 15, 15/1.
premestitev – javni uslužbenci – sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest – sistemizacija delovnih mest
Tožnica meni, da tožena stranka ni pravilno sistemizirala delovnih mest, in sicer da ni pravilno sistemizirala delovnega mesta finančnik, temveč bi morala sistemizirati delovno mesto računovodja. Sprejem in določitev vsebine akta o sistemizaciji delovnih mest je v pristojnosti delodajalca. V konkretnem primeru je bila določitev konkretnih delovnih mest tudi v skladu s prilogo 1. odst. 15. člena Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del. Ministrstvo za javno upravo je s svojim dopisom upravne enote opozorilo, da nimajo računovodstev, da se zato v njih ne izvajajo računovodske naloge, zaradi česar sistemiziranje delovnega mesta računovodja v upravnih enotah ni ustrezno in da je zato ustrezneje sistemizirati delovno mesto finančnik. Glede na vse navedeno je bil akt o sistemizaciji zakonit.
Tožena stranka ni imela sistemiziranega delovnega mesta računovodja in tudi ne delovnega mesta finančnik, zato tožnica ni mogla biti prevedena na nobenega od teh delovnih mest.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka – soglasje inšpektorja za delo
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je bilo pri odločitvi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi redne likvidacije družbe pomembno le dejstvo, da je pred samo odpovedjo delodajalca pridobil soglasje inšpektorja. Na zakonitost odpovedi ne more vplivati morebitna kasnejša odprava odločbe zaradi postopkovnih kršitev v upravnem postopku. Delodajalec je ob podaji odpovedi predhodno soglasje inšpektorja za delo imel, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa četrti odstavek 115. člena ZDR.
Ker ob vložitvi tožbe o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca o znižanju pokojnine po ZUJF še ni bilo odločeno z dokončno odločbo, je tožba zoper prvostopenjsko odločbo vložena prezgodaj, zato jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Delavec je upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja vse naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta.
stroški postopka – odmera – brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se nagrada postavljenega odvetnika izplača iz državnega proračuna. Nagrada ob vrednosti predmeta, ki je ni mogoče določiti, znaša 3.500,00 EUR, in se odmeri po 36. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 129 EUR), in ne po 12. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 141 EUR).
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – predložitev izjave o premoženjskem stanju – pomanjkljiva trditvena podlaga
Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju.
določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – bruto - neto
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
Ustava RS člen 15, 15/2, 15/4, 26, 26/5, 36, 37. ZKP člen 149.a, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/2.
nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni v tujini – dokazi, pridobljeni v Republiki Sloveniji – konkretizacija pritožbenih navedb – tajno opazovanje – čezmejno policijsko sodelovanje - dokazni predlogi – zavrnitev dokaznih predlogov – celovita presoja izvedenih dokazov
Pritožnik je spregledal, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso absolutne pravice, temveč so omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (četrti odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije). Drugi odstavek 15. člena Ustave RS tudi določa, da je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Tudi v Republiki Sloveniji se sme hišna preiskava opraviti brez odločbe sodišča. Peti odstavek 26. člena Ustave RS, ki ga je pritožnik spregledal, določa, da sme uradna oseba pod pogoji, ki jih določa zakon, brez odločbe sodišča stopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Tako je v 352. členu Zakona o kazenskem postopku Republike Italije (Codice di procedura penale) predpisano, da sme sodna policija opraviti hišno preiskavo in osebno preiskavo brez odredbe pristojnega pravosodnega organa, ko gre za kaznivo dejanje storjeno in flagranti, torej, ko je storilec zaloten pri izvrševanju kaznivega dejanja, v 352. členu pa je podrobno predpisano postopanje sodne policije v takem primeru, med drugim mora policija zapisnik o preiskavi nemudoma oziroma brez odlašanja, v roku 48 ur, poslati državnemu tožilcu v potrditev. Pri taki hišni preiskavi ima sodna policija tudi pravico zaseči predmete pomembne za kazenski postopek in tak zapisnik mora policija tudi nemudoma oziroma v zgoraj navedenem roku poslati državnemu tožilcu v potrditev. Predpisana je tudi sodna kontrola teh dejanj na podlagi ugovora (pravnega sredstva) zoper zaseg predmetov pri taki hišni preiskavi (richiesta di riesame) o katerem odloča sodišče v sestavi treh profesionalnih sodnikov (124. člen ZKP Republike Italije). Nadalje je v 103. členu Odloka predsednika republike 309/90, ko gre za kazniva dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (za katerega je v tem predpisu določeno, da je njegov cilj ureditve varstvo človekovega zdravja, torej zavarovanje ljudi), predpisana pristojnost sodne policije, da opravi preiskavo brez odredbe pravosodnega organa, če so zato izpolnjeni pogoji določeni v tem členu.
Tožniku je v posledici izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, zato mu je tožena stranka za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo dolžna plačati nadomestilo plače s pripadajočimi dodatki, od bruto nadomestila plače odvesti prispevke in davke in mu izplačati ustrezne neto zneske, pri tem pa je treba upoštevati, da je tožnik določeno obdobje prejemal s strani Zavoda za zaposlovanje RS denarno nadomestilo, zato se posamično mesečno neto izplačilo, v navedenem obdobju, zmanjša za mesečne zneske prejetih nadomestil s strani Zavoda za zaposlovanje RS.