odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za postopek – sodna razveza – odškodnina – pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi trikrat odločilo, (dvakrat je bila prvostopenjska razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje), vendar pa to ne pomeni, da je toženec upravičen do treh nagrad za postopek.
Tožnica v času nadomeščanja javne uslužbenke dejansko ni opravljala dela na delovnem mestu, kot ga je zasedala javna uslužbenka, ki bi jo naj tožnica nadomeščala. Pogodba o zaposlitvi je bila tako nezakonita, saj zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, zato se šteje, da je tožnica sklenila delovno razmerje za nedoločen čas.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – prikrajšanje – konkretno in realno prikrajšanje – privolitev v prikrajšanje
Predpostavka verzijskega zahtevka je tudi prikrajšanje na strani tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Če gre za solastnike, mora biti prikrajšanje vselej konkretno in realno. Poleg odsotnosti pravne podlage za tak način uporabe stvari s strani toženca in obogatitve toženca mora tožnik za ugoditev tožbenemu zahtevku v skladu z uveljavljenim standardom konkretnega in realnega prikrajšanja zatrjevati in dokazati, da stvari proti svoji volji ne uporablja in da v tak način uporabe stvari ni privolil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077338
OZ člen 154, 154/2, 171, 179, 185. ZPP člen 14.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – neobstoj trajnih posledic – pravnomočna obsodilna sodba – identično dejansko stanje
Pravdno sodišče je glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo. Toženec zato v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka razen ugovora obstoja deljene odgovornosti ne more več uspešno uveljavljati določenih ugovorov, ki se tičejo vprašanja protipravnosti njegovega ravnanja, (ne)obstoja vzročne zveze med njim in nastankom škode ter (ne)obstoja njegove prištevnosti ali krivde.
začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - prezadolženost – upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja
Ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka je predlagateljica kot upnica imela terjatev do dolžnice, dolžnica pa je to terjatev dolgovala več kot dva meseca, zato je na podlagi 3. točke 231. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad dolžnico.
nujni dediči – obseg zapuščine – predmet dedovanja – izročilna pogodba – razpolaganje z naklonjeno stvarjo
Premoženje, ki ga je imela zapustnica pred sklenitvijo izročilne pogodbe, ne more biti predmet dedovanja, ker je zapustnica s tem premoženjem razpolagala pred oporoko. Sporno izročilno pogodbo je pritožnica že neuspešno izpodbijala v pravdi. Odločitev o zavrnitvi njenega zahtevka je pravnomočna in pritožnico veže.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070866
ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 18, 18/3, 82, 82/2, 82/2-5, 440.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča – premoženje v tujini – pristojnost za izvršbo - pristojnost za vodenje izvršbe - razveljavitev plačilnega naloga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrženje predloga za izvršbo - začasni zastopnik
Za dovolitev in opravo izvršbe, ki se bo opravljala v tujini ali ki se zato, ker dolžnik v RS nima premoženja ali dohodkov, na katere bi bilo mogoče poseči z izvršbo, v RS ne bo opravljala, slovensko sodišče ni pristojno. Možnost, da se bo dolžnik kdaj v prihodnosti nahajal v RS in bo v prihodnosti imel v RS prihodke ali premoženje, na katerega bo mogoče poseči z izvršbo, ne zadošča za vzpostavitev pristojnosti sodišča RS.
Pomanjkanja pristojnosti sodišča RS ni mogoče sanirati s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer gre za kombiniran sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, mora torej sodišče, če ugotovi, da ni podana pristojnost sodišča RS, razveljaviti opravljena procesna dejanja, razveljaviti izdan sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077323
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPP člen 24. ZDR-1 člen 177, 177/1.
ugovor stvarne pristojnosti – individualni delovni spor - premoženjskopravni spor – kompetenčni spor – odškodninska odgovornost delavca v zvezi z njegovim delom
Bistveno dejansko obeležje zatrjevanega protipravnega (škodnega) ravnanja toženke je njeno delovno razmerje pri tožnici. Takšne situacije pa se najtesneje prilegajo položajem, ki jih urejajo pravila določb ZDR-1, in sicer o odškodninski odgovornosti delavcev za škodo, povzročeno delodajalcu „na delu ali v zvezi z delom“.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073989
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvedensko mnenje – nasprotja v izvedenskem mnenju – relativna bistvena kršitev določb postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče bi moralo nasprotja v izvedenskem mnenju glede tožnikovih težav odpraviti z zaslišanjem izvedenca. Ker tega ni storilo, je zagrešilo relativno procesno kršitev v zvezi z 254. členom ZPP.
Izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj sodišče šteje, da tožnik ne more več opravljati poklica šoferja, glede na to, da iz listinskih dokazov izhaja drugače. Podana je kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pred potekom 14 dnevnega roka od prejema obrazloženega zahtevka toženka ni mogla biti v zamudi.
ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/1.
res iudicata - litispendenca - namen zavarovanja - koneksnost nedenarne terjatve - zavarovanje ugotovitvenih zahtevkov
Pri odločanju o „dopolnjenem“ prvotnem predlogu za zavarovanje je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tožeča stranka ponovila predlog, da se zarubijo denarna sredstva toženih strank na kateremkoli transakcijskem računu. Ta predlog za zavarovanje pa je bil pravnomočno zavrnjen že v prvem sklepu sodišča prve stopnje z dne 1. 2. 2012, zato je podana procesna ovira res iudicata in bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ponovni predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči.
Sodišče prve stopnje je prav tako odločalo o naknadnih zahtevkih, o katerih že teče postopek zavarovanja. Zaradi procesne ovire litispendence bi zato sodišče prve stopnje moralo v tem delu zavreči predlog za zavarovanje.
Predlagana dejanja zavarovanja s prenosom sredstev pomenijo že izvršitev sodne odločbe (poplačilo upnika), kar pa bo možno šele po pridobitvi izvršilnega naslova in ne že z začasno odredbo, ki je namenjena zavarovanju bodoče izvršbe. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog za zavarovanje pravilno zavrnilo, ker tožeča stranka po materialnem pravu ne more doseči namena zavarovanja.
URS člen 26, 158. OZ člen 131, 352, 352/1. ZKP člen 154, 224.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodišča - vrnitev v kazenskem postopku zaseženega premoženja - pogodba o cesiji - veljavnost cesijske pogodbe - uporaba tujega prava - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode
Kazensko sodišče po pravnomočnosti oprostilne sodbe ni bilo več pristojno odločati o veljavnosti in učinkovitosti (ali je bila cesija pogojna in če se je pogoj uresničil) cesijskih pogodb, ki so oziroma sta mu bili predloženi. Zato sodišču ni mogoče očitati, da ni ravnalo z zadostno skrbnostjo. Domneva se, da je lastnik oz. imetnik v kazenskem postopku zaseženih stvari tisti, kateremu so bile zasežene. Torej sodišču, ki je v dvomu denar vrnilo pravni osebi, iz računa katere so bila sredstva zasežena, tudi ni mogoče očitati, da si je 224. člen ZKP razlagalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Triletni zastaralni rok po 1. odstavku 352. člena OZ teče v primeru, ko je škoda nastala, še preden je oškodovanec zvedel za protipravno ravnanje, od takrat, ko je zvedel za protipravno ravnanje.
OZ člen 335, 335/1, 349, 349/1, 352, 352/3, 633, 633/1, 635, 635/2, 640.
odškodninska terjatev – jamčevanje za napake – pravočasno grajanje napak – prenehanje pravice – pobotni ugovor – zastaranje
Sodišče mora ob morebitni ugotovitvi, da obstoji terjatev tožeče stranke, presojati tudi, ali obstoji v pobot uveljavljana nasprotna terjatev tožene stranke. Če sodišče ugotovi obstoj obeh terjatev, šele s sodbo odredi pobotanje in tožbeni zahtevek do pobotanega dela zavrne. Sodba ima torej konstitutiven učinek pobota in prenehanja terjatve tožeče stranke zaradi pobota.
Tožena stranka tožeči stranki ni pravočasno notificirala napake vrnjenih kalupov. Čim pa je tako, tožena stranka ne more biti deležna ugodnosti iz drugega odstavka 635. člena OZ, po katerem lahko tudi izven splošnih zastaralnih rokov z ugovorom zoper tožnikov zahtevek uveljavlja pravico do povračila škode.
ZDR člen 85, 111, 111/1, 111/1-8, 227, 227/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1-5.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih z ZDR, zato ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Bo pa sicer sodišče v rednem kontradiktornem postopku razčiščevalo tožnikove trditve o tem, da zatrjevanih kršitev tožnik ni storil.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/2-4, 151, 289, 354, 355. ZDavP-2 člen 113.
dovolitev zavarovanja – stečajni postopek – strošek stečajnega postopka – terjatev iz naslova DDV
Ker je terjatev iz naslova DDV, ki je nastala med postopkom prisilne poravnave in pred uvedbo stečajnega postopka, šteti kot strošek stečajnega postopka, je za takšno terjatev kljub uvedbi stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju, saj je podana izjema po 2. točki tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – trditvena podlaga - pomanjkanje dokazov - zaslišanje predstavnika pravne osebe
Tudi dokaz z zaslišanjem predstavnika upnika je dokaz in če bi ga sodišče prve stopnje izvedlo, bi morda lahko upnik “konkretno podkrepil” svoje trditve. Za pravno osebo se zasliši oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077777
ZPP člen 195, 196.
sosporniki – navadno sosporništvo –odškodninska odgovornost – zastaranje
Čeprav tožeča stranka uveljavlja odškodnino solidarno od obeh toženih strank, bi bilo teoretično mogoče v primeru, da katera od toženih strank ne bi bila odškodninsko odgovorna, zahtevek zoper njo zavrniti. Ni ovire, da se spor reši na različne načine za posamezne sospornike, če je več oseb iz istega škodnega dogodka odgovornih za isto škodo. Ugovor zastaranja, ki ga je uveljavljala drugotožena stranka, ne vpliva na meritorno rešitev spora zoper prvotoženo stranko.
prosta presoja dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokazi - pobotni ugovor - ugovor zastaranja
Prosta presoja dokazov, na katero se sklicuje pritožba zahteva od sodišča, da izoblikuje predstavo o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Res je, da pri tem neka hierarhija med dokazi ni predpisana, vendar pa je prav tako res, da pa dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Listinski dokaz je nedvomno deloma zanesljivejši, saj v obligacijskih razmerjih velja domneva, da je resnično tisto, kar je zapisano v listini.
odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti – res iudicata
Glede na tožbeni zahtevek in tožbene navedbe ni jasno, ali tožnik uveljavlja odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti ali zakonske zamudne obresti od odškodnine, dosojene v drugem socialnem sporu, v višini zakonskih zamudnih obresti. Ker ni razčiščeno, kaj je predmet spora, tožbe ni mogoče zavreči, ker naj bi bilo o tem že pravnomočno razsojeno.