pooblastilo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina pooblastila - začetek stečajnega postopka kot ovira za dovolitev naslednjih vpisov - mednarodni element v razmerju - pravo črne gore
V obravnavani zadevi je pooblastilo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ustrezno, saj je notarsko overjeno, v njem pa stečajni upravitelj predlagatelja pooblaščenca odvetnico, da v njegovem imenu uredi vse potrebno za prenos lastništva, med drugim tudi podpiše kupoprodajno pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo ter overi podpis pri notarju. Dejstvo, da v pooblastilu nista poimensko navedena kupca iz kupoprodajne pogodbe, na veljavnost pooblastila in izdanega zemljiškoknjižnega dovolila, ne more vplivati.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji - overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin - pravni naslov za lastniško posest
Navedba pravnega naslova ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
ZOR člen 10, 105, 105/1, 107, 107/2. OZ člen 3, 88, 88/1. ZKolP člen 1, 1/2. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2, 18, 27, 27/1, 27/1-2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust (tudi za delavce tožene stranke), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke je nična.
sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla - izrek sodbe - pravna praznina glede prometa s kmetijskimi zemljišči v času od 28.3.2003 do 16.4.2003
Zmotno je stališče, da pravnomočna sodba, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomeščati odobritve pravnega posla. V določbah ZZK-1 namreč ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo, da odobritev ni potrebna, če izrek sodbe tega ne vsebuje.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-266/98 z dne 28.2.2002 razveljavilo III. Poglavje ZKZ. V času od 28.3.2003 do 16.4.2003, ko so začele veljati spremembe ZKZ, pravila glede pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči niso veljala; obstajala je pravna praznina, promet s kmetijskimi zemljišči je bil prost vseh omejitev.
KZ-1 člen 221, 221/1, 221/2. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje napad na informacijski sistem
Tožnica je skupaj s sodelavko vdrla v informacijski sistem delodajalca ter neupravičeno natisnila dokumente iz računalnika sodelavke, ter nekatere (dokumente) odnesla iz prostorov delodajalca. S tem ravnanjem je storila kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja napada na informacijski sistem iz določbe 221. člena KZ-1, zaradi česar je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Umik je takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in torej tudi niso nastali v tem času nobeni stroški. Umik ni takojšen, če je tožeča stranka še opravila kakšno pravdno dejanje, npr. vložila pripravljalno vlogo.
V skladu s splošnim določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku je zato uspešnejša stranka, ki zatrjevana dejstva s stopnjo gotovosti uspe dokazati. Svojemu dokaznemu bremenu, da je na ustrezen zakonsko predpisan način notificiral stvarne napake obravnavanega stroja, kar je pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, toženec v tem postopku ni zadostil.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku sicer za celo obveznost, kljub temu pa upnik te terjatve ne more prejeti trikrat, saj obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni.
Sam zaseg predmetov za potrebe kazenske preiskave ne pomeni protipravnega ravnanja.
Odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Zapadlost (dospelost v plačilo) še ne pomeni zamude (katere posledica je obveznost plačila zamudnih obresti).
Rok plačila pri odškodninskih terjatvah ne sovpada z zapadlostjo terjatev, kot to velja praviloma za terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, v kateri je (praviloma) določen tudi rok plačila.
ZDR člen 11, 14, 14/1, 14/2, 204, 204/1. OZ člen 86.
pogodba o zaposlitvi – aneks – ničnost pogodbenega določila – sprememba višine plače – izpodbojnost – uporaba splošnih pravil civilnega prava
Tožnici je bila s sklepom spremenjena višina plače, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Poseg delodajalca v pogodbeno določilo o plači pomeni kršitev pravice, zoper katero delavec lahko uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih. V primeru spremembe plače bi morala tožnica skladno s prvim odstavkom 204. člena ZDR pisno zahtevati odpravo kršitev. V kolikor delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne bi odpravil kršitve, bi lahko tožnica v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitve s strani delodajalca zahtevala sodno varstvo.
Ob vložitvi tožbe je potekel enoletni objektivni rok od podpisa aneksa k pogodbi o zaposlitvi, zato je tožba na razveljavitev sklepa in aneksa k pogodbi o zaposlitvi prepozna, saj skladno s 14/3 čl. ZDR pravica zahtevati razveljavitev pogodbe v vsakem primeru preneha po preteku enega leta od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.
Glede na trditve tožene stranke, da ji družba K. ne namerava prostovoljno plačati terjatve iz arbitražne odločbe, sama pa tudi ni pripravljena te terjatve od nje prisilno izterjati, je evidentno, da se pogoj za zapadlost tožničine terjatve ne bo nikoli izpolnil. Prav tako situacijo pa ureja 63. člen OZ, ki napotuje na uporabo pravil OZ o pogoju. Ker je zapadlost tožničine terjatve vezana na čas (po dobljeni arbitraži in po plačilu dolga družbe K.), je v obravnavanem primeru treba po 63. členu OZ smiselno uporabiti pravila o odložnem pogoju.
pristojnost – atrakcija pristojnosti – spor v zvezi s stečajnim postopkom – zveza vtoževane terjatve s stečajnim postopkom – odškodninska terjatev – nastanek spora
Zveza med vtoževano terjatvijo in stečajnim postopkom obstaja, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku.
Za presojo, ali gre za spor, ki je nastal med stečajnim postopkom, ni odločilen začetek pravdnega postopka, temveč nastanek spora. Spor pa nastane takrat, ko nastanejo dejstva, na katera se opira terjatev tožeče stranke.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – obrazloženost ugovora – zavrnitev dokaznega predloga
Dolžniki so po mnenju pritožbenega sodišča dovolj konkretno navedli, kdo se je dogovarjal z upnikom o podaljšanju roka za poplačilo kredita in kakšna je bila vsebina tega dogovora. Kljub temu, da iz besedila izvršljivih notarskih zapisov izhaja, da so spremembe možne le v pisni obliki, in klub zanikanju upnika, da je bil sklenjen takšen dogovor, ni mogoče vnaprej izključiti možnosti,da bi se z zaslišanjem strank lahko izkazale ugovorne navedbe dolžnikov kot resnične, kar pa bi lahko vplivalo na odločitev o njihovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
podredni zahtevek – obstoj pravde – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – nepremičnina v družbeni lastnini – pogodbeno dogovorjena uporaba nepremičnine
Pritožbeni očitek tožnikov, da sodišče sploh ni odločilo o podrednem zahtevku (na izstavitev ZK listine), je treba šteti kot njun (konkludenten) predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Po pravilih gradnje na tujem svetu ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice, če je šlo za zemljišče v družbeni lastnini.Te določbe ne pridejo v pošev, kadar je med lastnikom zemljišča in graditeljem obstajal dogovor o uporabi zemljišča.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – nagrada za postopek – sodna razveza – odškodnina – pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi trikrat odločilo, (dvakrat je bila prvostopenjska razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje), vendar pa to ne pomeni, da je toženec upravičen do treh nagrad za postopek.
Tožnica v času nadomeščanja javne uslužbenke dejansko ni opravljala dela na delovnem mestu, kot ga je zasedala javna uslužbenka, ki bi jo naj tožnica nadomeščala. Pogodba o zaposlitvi je bila tako nezakonita, saj zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, zato se šteje, da je tožnica sklenila delovno razmerje za nedoločen čas.
delitev solastnine – upravičen interes – presoja upravičenega interesa – popravni sklep – oznaka katastrske občine
Ker so udeleženci že vpisani v zemljiški knjigi kot solastniki nepremičnin, ki so bile predmet delitve, so njihovi naslovi in EMŠO znani, zato jih v sklepu ni bilo treba izrecno navajati. Smiselno enako velja za šifro oziroma številčno oznako posameznih katastrskih občin, v katerih ležijo sporne nepremičnine. Odsotnost teh podatkov ne bi smela biti ovira za odrejene zemljiškoknjižne vpise, v nasprotnem primeru pa bo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost lahko odpravilo s popravnim sklepom.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – trditvena podlaga - pomanjkanje dokazov - zaslišanje predstavnika pravne osebe
Tudi dokaz z zaslišanjem predstavnika upnika je dokaz in če bi ga sodišče prve stopnje izvedlo, bi morda lahko upnik “konkretno podkrepil” svoje trditve. Za pravno osebo se zasliši oseba, ki jo je po zakonu ali po njenih pravilih upravičena zastopati.
odmera pravične denarne odškodnine – nepremoženjska škoda – soprispevek oškodovanca – neuporaba varnostnega pasu
Tožniku ni uspelo dokazati zatrjevanj, da bi bile njegove poškodbe v konkretni nezgodi veliko hujše, če bi bil privezan z varnostnim pasom.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma 12 prsnega vretenca, pretresa možganov, 1 cm velike razpočne rane ob nosu, udarnine prsnice, udarnine in odtrganine levega kolena, raztrganino vezi sklepa med ključnico in lopatico ter popoškodbene psihične motnje.