ZOFVI člen 81, 82. ZLS člen 24, 25. ZOR člen 218. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3.
financiranje prevozov osnovnošolskih otrok – izvirna naloga občine – spor med občino in državo – sodna nepristojnost
Organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov je izvirna naloga lokalne skupnosti; je pa z ureditvijo po 81. členu ZOFVI (do novele ZOFVI-A) tožena stranka prevzela obveznost njenega financiranja. Ob takšni situaciji je mogoča analogija s položajem, kadar država na občino prenese naloge iz svoje pristojnosti in je zavezana k njihovemu financiranju.
Ker je po ZLS specialno urejena pristojnost drugega organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
Tožnikov zahtevek, ki se nanaša na plačilo odškodnine, je denarni tožbeni zahtevek. Za tožbo, s katero stranka uveljavlja denarni tožbeni zahtevek, pa z ozirom na določbe taksne tarife ZST-1 plačilo sodne takse ni predvideno.
Izpolnitvena obveznost lizingojemalca se spremeni v odškodninsko (plačilo že zapadlih obrokov z zamudnimi obrestmi, plačilo diskontiranih nezapadlih obrokov na čas prenehanja pogodbe ter plačilo stroškov, vse zmanjšano za vrednost predčasno vrnjenega predmeta). Ta obveznost je zapadla v plačilo z dnem, ko je pogodba zaradi odstopa prenehala veljati.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom, kar pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z ZSPJS ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – izpodbojnost – načelo kontradiktornosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje stranke
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru zgolj pavšalno obrazložilo, da je tožnikovo zaslišanje nepotrebno, pri čemer se do izvedbe dokaza z izvedencem sploh ni opredelilo. S tem je odvzelo tožniku možnost, da v sporu dokaže svoje trditve in kršilo tožnikovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je starejši delavec in invalidna oseba, pri čemer tožnik navaja, da se je v spornem času zdravil zaradi bolezni pri psihiatrinji. Zato se lahko poraja dvom, če je bil dejansko sposoben razumeti pomena in posledic podpisa sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu odmera višine odškodnine
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvotoženi stranki, delo na gradbišču kanalizacije pa je opravljal za drugotoženo stranko, na podlagi naročila drugotožene stranke oziroma, ker naj bi bil „posojen“ drugotoženi stranki, ki je izvajala gradbena dela. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, je ta kot delodajalec odškodninsko odgovorna po 184. členu ZDR. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke pa se presoja po splošnih pravilih odškodninskega prava iz 131. OZ.
Prvotožena stranka kot delodajalec delavcev ni podučila o varnem delu pri izkopavanju kanala niti ni izvajala nadzora nad njihovim delom. Prav tako ni pogodbeno določila s podizvajalcem del (drugotoženo stranko) skupnih varnostnih ukrepov pri delu na gradbišču. Zato je s tem kršila določbo
5. člena ZVZD (po kateri je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom ter v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi) in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Do tožnikove nezgode je prišlo na globini 1,5 m ali več, ko bi drugotožena stranka morala uporabljati zaščitne opaže. Ker tega ni storila, je s tem svojim ravnanjem kršila obveznost zagotavljanja varnega dela delavcem ter je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
predhodna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - obremenitev nepremičnin - možnost likvidnostnih težav
Za obstoj objektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve iz prvega odstavka 257. člena ZIZ zgolj možnost likvidnostnih težav, kot to izhaja iz bonitetne ocene, ne zadošča, saj je potrebno narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah, vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki, ki v konkretnem primeru temu bremenu ni zadostila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0077828
URS člen 140, 140/2. ZOFVI člen 81, 82. ZLS člen 24, 25. ZOR člen 218. ZPP člen 1, 339, 339/2, 339/2-3.
financiranje prevozov osnovnošolcev po nevarnih poteh – spor med državo in občino – zavrženje tožbe – sodna nepristojnost
Organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov je izvirna naloga lokalne skupnosti, je pa z ureditvijo po 81. členu ZOFVI tožena stranka prevzela obveznost njenega financiranja. Ob takšni situaciji je mogoča analogija s položajem, kadar država na občino prenese naloge iz svoje pristojnosti in je zavezana k njihovemu financiranju, pri čemer se nadalje zastavi vprašanje obstoja sodne pristojnosti. Občina glede višine sredstev, ki jih je dolžna kriti država zaradi prenosa posameznih nalog iz državne pristojnosti na občino, lahko sproži spor pred arbitražo, ki jo sestavlja enako število predstavnikov občine in vlade. Če spora ni mogoče rešiti na ta način, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSM0021501
ZPIZ člen 274, 274/2. ZPP člen 458. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu člen 52, 52/1, 52/2.
nezgoda pri delu - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku v sporu majhne vrednosti je torej sodišče druge stopnje vezano na na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Šteti ga mora za resničnega in pravilnega ter le še preizkusiti, ali je bilo nanj pravilno uporabljeno materialno pravo.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2, 144, 144/1, 144/4, 145, 145/1, 146. ZPrCP člen 23.
zaseg in odvzem predmetov – zaseg motornega vozila – hramba predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – ustavitev postopka - sklep o stroških – plačnik stroškov postopka – posebni stroški
Ker je bil postopek glede prekrška, v zvezi s katerim je bilo zaseženo motorno vozilo, ustavljen, stroški postopka v zvezi z zasegom in hrambo začasno zaseženega vozila bremenijo proračun.
kolektivni delovni spor - sprejem splošnih aktov delodajalca - sodelovanje sindikata – splošni akt delodajalca
Sporni Pravilnik o delu in plačah zavarovalnih zastopnikov za življenjska zavarovanja ni nezakonit zato, ker ga nasprotni udeleženec pred sprejemom ni posredoval v mnenje sindikatu oziroma o njegovi vsebini pred sprejemom ni neposredno obvestil delavcev, saj ga uprava nasprotnega udeleženca sprejela isti dan, kot je prišlo do vpisa nasprotnega udeleženca v sodni register, nasprotni udeleženec pa na dan sprejema Pravilnika ni imel zaposlenih delavcev, pa tudi sindikat še ni bil registriran.
Delodajalec z opustitvijo svoje obveznosti posredovanja predloga splošnega akta v mnenje sindikatu (člen 8/1 ZDR) oziroma neposrednega obveščanja delavcev o vsebini splošnega akta iz člena 8/3 ZDR, nedvomno krši svoje zakonske obveznosti, vendar pa ta kršitev ne pomeni avtomatične nezakonitosti tako sprejetega splošnega akta (iz zakona ne izhaja, da bi bil akt iz tega razloga nezakonit, niti da bi bil delodajalec na mnenje sindikata vezan).
Tožnica je kot blagajničarka trikrat prejela kupnino za kupljene artikle, za katere pa kupcem ob nakupu ni izdala računov, prodaja blaga pa tudi ni bila evidentirana. Kršitve je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da „kasiranje“ denarja mimo blagajne (torej brez evidentiranja prodaje in s tem izdaje računa), že samo po sebi pomeni hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je porušeno zaupanje med delavcem in delodajalcem, ki je pri poslovanju z denarjem nujno, ne glede na višino zneskov. Res je, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena preko 30 let, vendar pa dolžina delovne dobe in dejstvo, da v tem času ni bila disciplinsko obravnavana zaradi kršitev delovnih obveznosti, ni takšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v zatrjevanje tožene stranke, da je izgubila zaupanje v tožnico in da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno do izteka odpovednega roka, saj je tožnica v zelo kratkem obdobju kar trikrat storila hujšo kršitev delovne obveznosti. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 236, 236/4, 240, 241, 241/1-1, 241/2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor nasprotnega udeleženca - overjene izjave sosedov - pravni naslov za lastniško posest
Nasprotna udeleženka zoper sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine ni podala ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1 izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa.
ZIZ člen 34, 34/2, 40, 40/4, 141, 141/3, 141/4, 141/5. ZPP člen 108, 339, 339/1.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - viri za predlagana izvršilna sredstva
Ni mogoče oporekati pritožbenemu naziranju, da bi bilo potrebno v obravnavani situaciji, ko je prvostopno sodišče na podlagi poizvedb v elektronsko dosegljivih evidencah ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen, ravnati s tem delom predloga za izvršbo kot z nepopolno vlogo (četrti odstavek 40. člena ZIZ), kar bi v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v končni posledici res narekovalo zavrženje tega dela predloga za izvršbo in ne njegove zavrnitve, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vendar pa navedena procesna nedoslednost izpodbijanega dela prvostopne odločitve v izvršilnem postopku nima nobene praktične posledice.
Upnik lahko tako do konca izvršilnega postopka kadarkoli ponovno predlaga izvršilno sredstvo, čeprav je bila izvršba s tem sredstvom predhodno že ustavljena, vendar mora zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, iz katere izhaja potencialni uspeh ponovno predlaganega izvršilnega sredstva.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nesreča - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - valorizacija plačanega dela odškodnine
Ob ugotovitvi, da je bilo v prometni nezgodi na Hrvaškem poleg motornih koles, registriranih v Republiki Sloveniji, udeleženo tudi osebno vozilo, registrirano v Republiki Hrvaški, je pravilna odločitev, da je potrebno glede Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, uporabiti pravo Republike Hrvaške.