vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074645
OZ člen 15, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 151, 152, 153.
sklenitev pogodbe – pogajanja – odstop od pogajanj – škoda zaradi neupravičenega odstopa od pogajanj – obrazloženost stroškovne odločitve – stroški začasnega zastopanja
Stranka, ki je vstopila v pogajanja, ni omejena pri odločanju, ali bo sklenila pogodbo ali ne. Je pa z vstopom v pogajanja zavezana k posebnemu ravnanju, k določeni stopnji spoštovanja interesov nasprotne stranke.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožeči stranki ves čas pogajanj jasno izkazovala namen skleniti pogodbo, ji posredovala idejni projekt prenove prostorov in pri njej celo naročila izvedbo elektroinštalacijskih del skladno s prej pripravljenim idejnim projektom, k sodelovanju pri izvedbi pa napotila tudi svojega pogodbenega partnerja, ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na naknadno pridobljeno oceno stroškov investicije oziroma napačne kalkulacije tožene stranke.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
V točki g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1 je pravni temelj zahtevek za objavo sodbe. Glede na 2. odstavek 121. člena ZIL-1 mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera in odločiti tako, da je vzpostavljena sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interesom imetnika pravice. Ta določba se nanaša le na odstranitvene zahtevke in glede na zakonsko besedilo, izrecno le na zahtevke iz točk b) do f) iz 1. odstavka 121. člena ZIL-1. Ne nanaša se torej na zahtevek za objavo sodbe, ki je urejen v točki g). Pri tem zahtevku sodišču ni potrebno opraviti tehtanja, ali bo ukrep sorazmeren.
kolektivni delovni spor - sprejem splošnih aktov delodajalca - sodelovanje sindikata – splošni akt delodajalca
Sporni Pravilnik o delu in plačah zavarovalnih zastopnikov za življenjska zavarovanja ni nezakonit zato, ker ga nasprotni udeleženec pred sprejemom ni posredoval v mnenje sindikatu oziroma o njegovi vsebini pred sprejemom ni neposredno obvestil delavcev, saj ga uprava nasprotnega udeleženca sprejela isti dan, kot je prišlo do vpisa nasprotnega udeleženca v sodni register, nasprotni udeleženec pa na dan sprejema Pravilnika ni imel zaposlenih delavcev, pa tudi sindikat še ni bil registriran.
Delodajalec z opustitvijo svoje obveznosti posredovanja predloga splošnega akta v mnenje sindikatu (člen 8/1 ZDR) oziroma neposrednega obveščanja delavcev o vsebini splošnega akta iz člena 8/3 ZDR, nedvomno krši svoje zakonske obveznosti, vendar pa ta kršitev ne pomeni avtomatične nezakonitosti tako sprejetega splošnega akta (iz zakona ne izhaja, da bi bil akt iz tega razloga nezakonit, niti da bi bil delodajalec na mnenje sindikata vezan).
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji - overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin - pravni naslov za lastniško posest
Navedba pravnega naslova ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
ZIZ člen 34, 34/2, 40, 40/4, 141, 141/3, 141/4, 141/5. ZPP člen 108, 339, 339/1.
nepopolna vloga - zavrženje vloge - viri za predlagana izvršilna sredstva
Ni mogoče oporekati pritožbenemu naziranju, da bi bilo potrebno v obravnavani situaciji, ko je prvostopno sodišče na podlagi poizvedb v elektronsko dosegljivih evidencah ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen, ravnati s tem delom predloga za izvršbo kot z nepopolno vlogo (četrti odstavek 40. člena ZIZ), kar bi v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v končni posledici res narekovalo zavrženje tega dela predloga za izvršbo in ne njegove zavrnitve, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vendar pa navedena procesna nedoslednost izpodbijanega dela prvostopne odločitve v izvršilnem postopku nima nobene praktične posledice.
Upnik lahko tako do konca izvršilnega postopka kadarkoli ponovno predlaga izvršilno sredstvo, čeprav je bila izvršba s tem sredstvom predhodno že ustavljena, vendar mora zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, iz katere izhaja potencialni uspeh ponovno predlaganega izvršilnega sredstva.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – izpodbojnost – načelo kontradiktornosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje stranke
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru zgolj pavšalno obrazložilo, da je tožnikovo zaslišanje nepotrebno, pri čemer se do izvedbe dokaza z izvedencem sploh ni opredelilo. S tem je odvzelo tožniku možnost, da v sporu dokaže svoje trditve in kršilo tožnikovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je starejši delavec in invalidna oseba, pri čemer tožnik navaja, da se je v spornem času zdravil zaradi bolezni pri psihiatrinji. Zato se lahko poraja dvom, če je bil dejansko sposoben razumeti pomena in posledic podpisa sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bruto – neto – plača – regres za letni dopust
V delovnih razmerjih se zahteva in obravnava delavčeve denarne prejemke v bruto zneskih: ker velja načelo bruto dohodkov, ker se prispevne in davčne stopnje od dohodkov spreminjajo ter uporabljajo po veljavnosti na dan izplačila, ker so stopnje odvisne od razmerja med izplačevalcem in prejemnikom, ker je delodajalec dolžan izpolniti M-4 obrazec za pokojninsko zavarovanje v bruto znesku. Delodajalec je zato dolžan za delavca obračunati denarne prejemke iz delovnega razmerja v bruto višini ter mu jih po odvodu predpisane dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati v neto znesku, v primeru zamude izplačila tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakokratnega neto zneska dalje do plačila.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri odločanju o pravilnosti prevedbe se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s tožnikovim dejanskim delom, kar pri prevedbi delovnega mesta zaradi uvedbe novega plačnega sistema skladno z ZSPJS ni pomembno, saj je potrebno izhajati iz zadnje veljavne pogodbe o zaposlitvi. Stališče, da je podlaga za prevedbo vsebina veljavne pogodbe o zaposlitvi, je zavzela tudi že sodna praksa.
URS člen 14. ZZK-1 člen 38, 40, 40/1-3, 40/1-4, 40/1-5, 40/1-6, 40/1-7, 40/1-8, 49, 49/1-1. ZKZ člen 19.
predznamba lastninske pravice - pogoji za predznambo - nepravnomočnost odločbe - odobritev pravnega posla - načelo enakosti pred zakonom
Kljub pravnomočni sodbi, ki je v obravnavanem primeru pravno gledano nadomestila pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo, je upoštevanje 38. člen ZZK-1 in izrek sodbe II Ips 369/2010, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi šele potem, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojna upravna enota, predlagateljeva pridobitev lastninske pravice pogojna oziroma negotova vse do odobritve pravnega posla (oziroma sodbe). Do dokončnosti odločbe UE o odobritvi pravnega posla pa predlagatelj drugega sredstva za zavarovanje vrstnega reda pridobitve lastninske pravice razen predznambe po 49. členu ZZK-1 nima.
ZPP člen 39. ZST-1 tarifna številka 1132. ZIZ člen 42.
sodna taksa za revizijo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Pri določitvi višine sodne takse za revizijo sodišče upošteva vrednost glavnega zahtevka. Kadar stranka predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti iz razlogov, da ji sodna pošiljka ni bila vročena, mora o tem zatrjevati dejstvo in predlagati dokaz.
SZ-1 člen 42, 43. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/2,119/6.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija
Upravnik le upravlja s sredstvi rezervnega sklada, ki predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov, zato lahko le etažni lastniki oziroma eden izmed zahteva plačilo od neplačnika.
ZOFVI člen 81, 82. ZLS člen 24, 25. ZOR člen 218. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3.
financiranje prevozov osnovnošolskih otrok – izvirna naloga občine – spor med občino in državo – sodna nepristojnost
Organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov je izvirna naloga lokalne skupnosti; je pa z ureditvijo po 81. členu ZOFVI (do novele ZOFVI-A) tožena stranka prevzela obveznost njenega financiranja. Ob takšni situaciji je mogoča analogija s položajem, kadar država na občino prenese naloge iz svoje pristojnosti in je zavezana k njihovemu financiranju.
Ker je po ZLS specialno urejena pristojnost drugega organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.
plačilo razlike plače – predsednik uprave – pogodba o delu – konkurenčna prepoved – konkurenčna klavzula – odpravnina – nadomestilo – dolžnost izpolnitve obveznosti – obračun davka in prispevkov
V delovnem pravu je uveljavljen sistem določitve bruto višine prejemkov iz delovnega razmerja (razen če je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določeno drugače), od katerih je dolžan delodajalec obračunati in odmeriti predpisane dajatve, delavcu pa po tem odvodu izplačati (ustrezno nižji) neto znesek iz naslova teh prejemkov. Iz pogodbe o delu ne izhaja, da bi bila dolžna tožena stranka tožniku za spoštovanje konkurenčne klavzule izplačati znesek v višini 75 % povprečja treh bruto plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem funkcije, zato je potrebno od pripadajoče dogovorjene odpravnine (odškodnine za spoštovanje konkurenčne klavzule) skladno z določbami ZDoh-2 oziroma ZPSV odvesti predpisane dajatve.
Pogodba o delu je bila sklenjena za mandatno dobo 5 let (za navedeno obdobje je bil tožnik imenovan za predsednika uprave tožene stranke), ta pogodba je prenehala z iztekom časa, ki je bil med strankama dogovorjen, zato je način prenehanja te pogodbe o delu v konkretnem primeru primerljiv prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sporazumu strank, kar pomeni, da konkurenčna klavzula ni bila dogovorjena v nasprotju z določbami ZDR.
ZOR člen 10, 105, 105/1, 107, 107/2. OZ člen 3, 88, 88/1. ZKolP člen 1, 1/2. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2, 18, 27, 27/1, 27/1-2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust (tudi za delavce tožene stranke), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke je nična.