Nobena od določb ZPP, v katerih so urejeni stroški postopka, se ne prilega v celoti situaciji, kot je obravnavana, zlasti situaciji, ko tožeča stranka po priznanju terjatve v stečajnem postopku umakne tožbo. Po presoji pritožbena sodišča je v takšnem primeru priznanje terjatve v stečajnem postopku treba smiselno šteti kot izpolnitev zahtevka v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP. Pri tem je treba upoštevati sistematiko stečajnega postopka in način poplačila upnikov v njem, saj tožena stranka kot stečajni dolžnik terjatve ne more plačati kadarkoli, temveč šele na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi stečajne mase.
začasna odredba - pravni standard neznatne škode - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža
Tudi po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi ni verjetno, da bi z izdajo začasne odredbe do takšnih omejitev prišlo in bi tožencu zaradi tega nastala več kot le neznatna škoda. Stališče izpodbijanega sklepa o prepovedi posega v razpolagalna upravičenja toženca (točka 7 obrazložitve) v zadevi ni pravno odločilno, saj so bila toženčeva upravičenja v zvezi s poslovnim deležem omejena že v letu 2021, in sicer z realizacijo sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in vpisom prepovedi odtujitve ter obremenitve v sodni register (tako tudi v odločbi VSL I Cp 1945/2013 z dne 17. 7. 2013, na katero se sklicuje že pritožba). Drugače bi bilo, če bi bila na podlagi (v pritožbi izrecno citiranega) sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v sodni register vpisana (le) zastavna pravica, saj v tem primeru razpolagalna upravičenja imetnika poslovnega deleža niso omejena. Slednjemu bi po ustaljeni sodni praksi (šele) v primeru naknadnega vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju lahko nastala več kot le neznatna škoda (primerljive so zadeve z vpisi zastavnih pravic na nepremičninah - npr. odločba VSL I Cpg 234/2024 z dne 18. 6. 2024).
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - neznatna škoda - subjektivni pogoji - neizvedba dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Večinska sodna praksa je resda zelo stroga pri ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarne terjatve, vendar pa so tudi primeri, ko je treba dejstva, ki kažejo na nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ v okoliščinah konkretnega primera presojati širše oziroma v kontekstu celotnega dolžnikovega ravnanja.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo toženka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora zato sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa vsakega posameznega njenega ravnanja posebej.
plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev - odsotnost iz pisarne - vrnitev v prejšnje stanje
Plačilni nalog se je tožnici pravilno vročal osebno na naslovu, vpisanem v sodni register. Ker ji pisanja na način, določen v 133. členu ZPP, ni bilo mogoče vročiti, je bilo tožnici v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnica pisanja v tem roku ni prevzela, zato se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da ji je bilo pisanje vročeno s fikcijo petnajsti dan po puščenem obvestilu. Tak način vročanja je pravilen in zakonit.
Razlog odsotnosti iz pisarne, s katerim pritožnica posplošeno pojasnjuje nepravočasen prejem poštne pošiljke, se načeloma presoja v okviru instituta vrnitve v prejšnje stanje.
Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje slepo sledilo tožnici. Dokazna ocena namreč ne temelji zgolj na njeni izpovedbi, saj je sodišče v presojo vključilo tudi izpovedbo zakonite zastopnice toženke B. A., izpovedbi prič A. A. in C. C. ter vsebino predloženih dokaznih listin. Toženkini dokazi niso bili prezrti, pač pa je sodišče prve stopnje po njihovi primerjavi s tožničinimi dokazi upravičeno presodilo, da ga je tožnica prepričala. To je z razlogi, ki so po presoji pritožbenega sodišča jasni in sprejemljivi, zadostno obrazložilo. Do ocene o prepričljivosti je prišlo na podlagi osebnega vtisa ob zaslišanju, ki so ga potrdile okoliščine o vsebini poslovnega sodelovanja, o katerih je tožnica izpovedovala jasno in natančno, potrjevale pa so jih tudi predložene dokazne listine. To oceno so dodatno utrdile nedoslednosti, nejasnosti in nedoločnosti v izpovedbi A. A., ki so v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi izpostavljene. Presoja vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj je zato na podlagi uspeha celotnega postopka po presoji pritožbenega sodišča vodila v pravilno dokazno oceno, saj so zaključki sodišča celoviti, jasni in v bistvenem medsebojno skladni ter logični.
uporaba pogodbenih določil - pogodbeno razmerje - podjemna pogodba - jasna določila pogodbe - pravilo o dokaznem bremenu
Določila Pogodbe so jasna, zato se uporabljajo tako kot se glasijo. Tožena stranka do tega postopka ni uveljavljala, da ne bi šlo za podjemno pogodbo. Račune za predhodna obdobja je plačala.
Obramba toženke, ki ni ponudila le ene, ampak več razlag o pomenu posameznih pogodbenih izrazov, vezanih na opredelitev predmeta zavarovanja, nasprotuje njenemu pritožbenemu stališču, da bi moralo sodišče prve stopnje pogodbena določila presojati tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).
Pravilna je odločitev sodišča o razlagi spornih določil s pomočjo interpretativnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ. Ker je treba kot sporno določilo razumeti tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je oblikovano, objektivno vzeto dopušča več različnih razlag, je pravilno, da se sodišče prve stopnje pri razlagi predmeta zavarovanja ni držalo dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je iskalo skupen namen pogodbenikov, kot izhaja tudi iz preostalih pogodbenih določil, zlasti tistega o zavarovalnem interesu, in je določilo o predmetu zavarovanja razumelo tako, kot ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - neizvedba dokaza
Po ustaljenem stališču sodne prakse dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se toženka ne more sklicevati na kršitev načela kontradiktornosti v zvezi z neizvedbo dokaza, ki ga je predlagala le tožnica.
spor majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk - sestavine sodbe - ugovor procesnega pobota - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker tožena stranka ni postavila ugovora pobota v okviru trditvene podlage, temveč se je nanj sklicevala v svoji izpovedbi, se izkaže, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o slednjem.
spor majhne vrednosti - upravnik - pavšalno prerekanje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - sklicevanje na dokazni predlog nasprotne stranke
Tožena stranka je razpolagala z vsemi podatki, ki so ji omogočali podajo konkretnega ugovora stroškom po vtoževanih razdelilnikih. Kljub temu je zgolj pavšalno zatrjevala, da so bili stroški po vtoževanih razdelilnikih za njena parkirna mesta previsoko obračunani in je bila tako tožeča stranka neupravičeno obogatena na račun preostalih lastnikov parkirnih mest. Dejstva glede previsokega obračunavanja stroškov in neupravičene obogatitve tožeče stranke bi se s predložitvijo listin šele ugotavljala in ne zgolj dokazovala. Zavrnitev dokaznega predloga je zato pravilna.
dobava toplotne energije - splošni pogodbeni pogoji - priključitev na javno omrežje - zavezanec za plačilo stroškov dobave toplotne energije - dober gospodarstvenik
Ne držijo torej pritožbene navedbe, da izvedenec v svojem izvedenskem mnenju zaključuje, da toplota toženi stranki ni bila obračunana pravilno in zakonito, saj je izvedenec izhajal iz načrta strojnih inštalacij 152/15 iz leta 2015, s katerim tožeča stranka ni razpolagala in z njim ni bila seznanjena ob pripravi obračuna vtoževanih računov. Pogodbeno razmerje med strankama je bilo v vtoževanem obdobju vzpostavljeno na podlagi prvega odstavka 20. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v Občini ..., ker stranki pogodbe v pisni obliki nista sklenili in se nista dogovorili o priključni/obračunski moči. Ker takšnega dogovora ni bilo, je tožeča stranka v skladu s 14. členom Tehničnih pogojev za priključitev na toplovodno omrežje v Občini ... izhajala iz podatkov ob priključitvi objekta na omrežje in obračunala priključno/obračunsko moč 75 kW, kar je prvostopno sodišče pravilno in celovito pojasnilo v 17. točki obrazložitve.
Tožena stranka pa k sklenitvi pogodbe o dobavi toplote ni pristopila, kljub dopisu tožeče stranke z dne 7.2.2018, niti ni predložila Načrta strojnih inštalacij in opreme št. 152/15 tožeči stranki, da bi ta lahko znižala priključno moč objekta, čeprav je k temu zavezana na podlagi 7. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja v Občini ...
OZ člen 69, 70, 71, 72, 73, 289, 292, 336, 344, 347, 572.
dospelost terjatve - posojilna pogodba - zastaranje - občasne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zastopanje
Družbenik, ki družbo v celoti obvladuje (ima v lasti njen 100% delež), v pravnem prometu s tretjimi nastopa z legitimnostjo (če ne že legalno) odločevalca o zadevah družbe, in torej tretjim daje vtis verodostojnega predstavnika družbe, ki se lahko dogovarja za račun družbe in ki lahko doseže, da bodo odločitve družbe skladne z njegovimi odločitvami.
Za obstoj procesne legitimacije zadošča tožnikovo zatrjevanje stvarne legitimacije in ni potrebna že tudi njena izkazanost.
Sodišče po tem, ko upravnik jasno pojasni način delitve in obračuna stroškov, brez konkretnega ugovora toženke, ni dolžno iskati po razdelilnikih in preveriti vse posamezne obračune, ali kateri morda ni pravilen.
Pritožnica zgrešeno navaja, da se plačilo računa lahko dokazuje le z overjenimi računovodskimi izkazi ali s strani izvajalca plačilnih storitev potrjenimi potrdili o plačilih, saj ZPP ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi narekovala vrsto dokaza, ki ga je potrebno uporabiti za dokazovanje določenega dejstva, niti dokazne moči posameznega dokaznega sredstva.
URS člen 22. ZPP člen 226, 226/2, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 496.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - odškodnina za predčasno prenehanje pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - sodba s skrajšano obrazložitvijo - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - listina v tujem jeziku
V obravnavani zadevi niti iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga niti iz obrazložitve končne odločbe ne izhajajo sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza. Ne zadošča, da sodišče le navede, da je dokaz nepotreben, temveč mora pojasniti razloge za takšno stališče. Če zavrnitev dokaznega predloga ni obrazložena, je podana kršitev pravice stranke do izjave.
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov, ki so za odločitev relevantni in niso očitno neutemeljeni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 227, 227/1, 301, 301/4. ZPP člen 163, 163/1, 207, 207/2.
pravnomočna sodba - zahtevek za povrnitev stroškov postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve v stečajni postopek - stroškovnik o opravljenih storitvah - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - fikcija - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - izdaja odločbe brez obravnavanja - prekinitev postopka zaradi stečaja
Iz podatkov v spisu (kot tudi iz spisa St 0000/2024) je razvidno, da je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila svojo terjatev iz naslova glavnice in obresti na podlagi pravnomočne sodbe z dne 3. 7. 2024, z (naknadno) pravočasno prijavo terjatve v stečajnem postopku pa je poleg glavne terjatve uveljavljala tudi predmetne pravdne stroške (3. točka 60. člena ZFPPIPP). Gre za stroške, ki so bili vsebovani v stroškovniku pooblaščene odvetniške družbe, ki zastopa tožečo stranko, vloženem na glavni obravnavi dne 3. 7. 2024, kar pomeni, da so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, torej ne gre za terjatev za povrnitev stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP niti za terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da pravdni stroški, nastali pred začetkom stečaja, predstavljajo terjatev upnika, ki se lahko v stečajnem postopku plača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase, v skladu z načelom koncentracije (227. člen ZFPPIPP).
V skladu z zakonsko fikcijo, uveljavljeno v četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa zgolj o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek namreč postane z začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko nedovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00083791
ZFPPIPP člen 273, 302. ZGD-1 člen 233, 398, 480, 480/1, 483, 483/1, 522, 552/1. ZPP člen 195, 196, 201, 201/2, 394.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - prenos poslovnega deleža - odsvojitev dela poslovnega deleža - vrnitev prepovedanih plačil - sosporniki - navadni sosporniki - enotni sosporniki - udeležba drugih oseb v pravdi - udeležba intervenienta - intervencijski interes - izredna pravna sredstva - obnova postopka - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - poslovni delež
Družbeniki stečajnega dolžnika, ki jim je ta odsvojil svoj poslovni delež v drugi družbi na način, da ga nanje ni prenesel kot celoto (tako, da bi jim pripadal skupno), temveč po delih, ki so samostojno pripadli posameznemu od njih, so v pravdi zaradi izpodbijanja tega pravnega dejanja stečajnega dolžnika navadni sosporniki. V enakem položaju so glede denarnega zahtevka za vračilo prepovedanih plačil, ki jih je prejel vsak od njih posebej.
Pravilo o samostojnosti navadnega sospornika (195. člen ZPP) velja tudi v zvezi s potekom in zaključkom postopka. Družbenik navadnega sospornika, na katerega se učinki izrednega pravnega sredstva ne raztezajo, nima pravnega interesa, da se mu pridruži v postopku, ki se nadaljuje zaradi vložitve izrednega pravnega sredstva drugega navadnega sospornika.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - registrski postopek - hitrost postopka - obrazložitev sodne odločbe - pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe
Registrski postopek je sicer hiter postopek, vendar pa hitrost postopka ne sme izničiti strankine pravice do izjave, kar se je zgodilo v tem postopku. Pri tem ima predlagatelj izrecno določeno pravico do pritožbe, ki pa ostane zgolj črka na papirju, če ni v odločitvi sodišča prve stopnje seznanjen s konkretnimi dejstvi, na katerih temelji odločitev sodišča.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 1, 4, 35, 35/1, 35/2, 38. 39. 40. 44. 45, 50, 74. ZMZPP člen 19, 20. ZPP člen 125a, 125a/4, 339, 339/1.
mednarodna prodaja blaga - stvarne napake predmeta prodaje - pobot (kompenzacija) - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalne sankcije
Konvencija združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (v nadaljevanju CISG) se uporablja, če imata stranki sedeža v različnih državah (člen 1/1 CISG). Konvencija se uporablja neposredno, to je na podlagi avtonomnih predpostavk uporabe, če imata stranki sedeža v državah, ki sta pogodbenici konvencije (v državi članici).
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4. ZGD-1 člen 501, 501/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/2, 44/2-1.
izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - postopek izključitve - vpis izbrisa družbenika iz družbe
Postopek izključitve družbenika mora biti v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki (že vnaprej) vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Z vidika zakonitosti izvedbe samega postopka izključitve pa je zlasti pomembno, da je družbeniku pojasnjeno, iz katerih razlogov se predlaga njegova izključitev in da mu je dana možnost, da se o predlogu izjavi in da družbenike seznani s svojim stališčem. Družbena pogodba mora določati tudi razloge za izključitev.
pogodba o posredovanju - gospodarski spor majhne vrednosti
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo. Pojasnilo je, da sta pravdni stranki v smislu določbe 3. člena o prostem urejanju obligacijskih razmerij, sklenili Pogodbo o posredovanju z dne 2.7.2020, na podlagi katere tožeča stranka zahteva plačilo za opravljeno storitev. Določila navedene pogodbe predstavljajo materialno podlago za odločitev v tem sporu (13. in 16. točka obrazložitve). Pogodba o posredovanju, ki sta jo pravdni stranki sklenili, je torej tista, ki zavezuje. Že iz naslova pogodbe izhaja, da gre za posredniško pogodbo in so pritožbene navedbe, o napačno uporabljenem materialnem pravu, o zamenjavi z elementi pogodbe o trgovskem zastopanju (807. člen OZ), prekoračitvi zakonskega okvira posredniške pogodbe z upoštevanjem pogajanj in sklenitve posla, povsem napačne in zavajajoče.