zavarovanje terjatve - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odstop od pogodbe pred iztekom roka - ravnanje dolžnika
Kolikor je nasprotnica zavarovanja do A. in B. A. imela terjatev, je bila prisilna uveljavitev te terjatve - za razliko od zgolj zastave, ki je bila po skupnem namenu pogodbenikov v funkciji prodaje deležev - objektivno v nasprotju s ciljem Pogodbe, da se deleža A. in B. A. prodata večinskemu družbeniku. To pa se lahko prilega ravnanju pogodbenika, po katerem je v smislu 107. člena OZ očitno, da ne bo izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00087623
OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 11, 11/1. ZIZ člen 62. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 26.
dogovor o pristojnosti - ugovor pristojnosti - spustitev v postopek - tiha prorogacija - pravočasnost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - obrazloženost ugovora - nacionalna procesna avtonomija - načelo učinkovitosti
Pravilo iz drugega odstavka 62. člena ZIZ in njegova takšna razlaga, da mora "dolžnik" uveljavljati dogovor o pristojnosti najpozneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razen če ne pozna sporne terjatve, ni skladno z zahtevami, ki jih za učinkovitost varstva pravic postavlja pravo EU.
ZCes-1 člen 5, 5a. OZ člen 261, 262, 262/1, 262/2. SPZ člen 96.
prometna nesreča - odstranitev poškodovanih ali pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest - tovorno vozilo - odvoz stvari - kraj izpolnitve obveznosti - upoštevanje navodil - neupoštevanje navodil naročnika - hramba vozil - povrnitev stroškov hrambe vozila - pridržna pravica - retencijska pravica - nedobroverna posest
Za nedobrovernost posesti se ne zahteva, da bi stranka posest pridobila s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja, ampak je nedobroverni posestnik že tisti, ki je vedel ali bi lahko vedel, da ni upravičen imeti stvari v posesti.
Toženka je opravila storitev vleke tovornega vozila na avtocesti na podlagi določb 5. in 5.a člena ZCes-1. Če vozila ni odpeljala na kraj, ki ga je določila tožnica, ampak ga je proti njeni volji odpeljala na svoje parkirišče, ni upravičena do povračila stroškov hrambe in nima retencijske pravice po drugem odstavku 262. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00087835
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 5/1-3, 5/1-4. ZDen člen 72, 73, 90.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - zadruga - neodplačna pridobitev nepremičnine - odplačna pridobitev nepremičnine - odplačnost - arondacijska odločba - nadomestna nepremičnina - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - pogodbeno dogovorjena odškodnina - plačilo odškodnine - trditveno in dokazno breme
V postopkih po 74. členu ZZad mora zadruga upoštevajoč merila, določena v Navodilu, dokazati ne samo, da je za nepremičnino dala nadomestilo, ampak tudi, da je to nadomestilo preseglo 30 % takratne vrednosti nepremičnine.
Pogodbena zaveza toženke, da bo izročila drugo nepremičnino, ki se bo določila sporazumno, ne da bi toženka trdila in dokazala, da je s sopogodbenikom na tej podlagi res sklenila takšen sporazum ali izročila nadomestno nepremičnino, ne dokazuje odplačnosti (tj. plačila najmanj 30 % takratne vrednosti nepremičnine). V tem primeru je že v sklenitveni fazi umanjkala sklenitev v pogodbi predvidenega sporazuma in določitev konkretne nepremičnine, kar je nujno za presojo odplačnosti.
Ker je obveznost toženke za izročitev nadomestne nepremičnine, katere lega (parc. št.) se bo določila sporazumno, nastopila šele „čez 10 let“, je bila ta čas desetih let toženka zavezana plačevati pogodbeno dogovorjeno letno odškodnino, zato je to obdobje plačevanja odškodnin sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo v odmeni. Nadaljnje prejemanje letne odškodnine v pogodbi časovno ni bilo določeno, zato zgolj na podlagi pogodbene določbe iz sklenitvene faze višina odmene ni določena in se ne more upoštevati kot plačilo pri presoji odplačnosti skladno z Navodilom. V tem primeru bi se odškodnina za nadaljnje obdobje lahko upoštevala le, če bi jo toženka dejansko izplačevala.
Če je sodišče prve stopnje štelo trditve in dokaze tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi za prepozne, potem ne bi smelo šteti za pravočasne trditve in dokaze tožeče stranke v tretji pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na domnevno prepozne trditve in dokaze tožene stranke.
Če so bile trditve tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi res samo bolj konkretizirane (glede na odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo), kot je nakazalo sodišče prve stopnje, potem tožena stranka utemeljeno navaja, da je pri prekluziji glede navajanja dejstev treba ločiti med trditvami o novih dejstvih in navedbami, ki zgolj konkretizirajo ali razčlenjujejo predhodne trditve o dejstvih, da navedbe niso novota kadar so znotraj istega dejstvenega substrata in pomenijo konkretizacijo prvotnih trditev o pravno relevantnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087491
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 212. ZEKom-1 člen 23, 23/1, 238. ZEKom-2 člen 306.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - elektronska komunikacijska infrastruktura - služnost v javno korist - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture - pogodbena ustanovitev služnosti - bazna postaja, namenjena telekomunikacijskim storitvam - prenehanje služnosti - prehodne določbe zakona - trditveno in dokazno breme
Razmerje prejudicialnosti v smislu 13. člena ZPP in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP je podano samo, če pravno razmerje oziroma pravica, od obstoja katerih je odvisna odločba o glavni stvari, že obstaja v času odločanja. Ne gre za predhodno vprašanje v smislu navedenih zakonskih določb, če se bo to razmerje oziroma pravica šele oblikovalo.
Pravdni stranki sta v služnostni pogodbi uredili njeno trajanje (za določen čas do 19. 3. 2021) in možnost avtomatičnega podaljševanja vsakokrat za dodatno leto ter določili pravico obeh strank do odpovedi pogodbe in način postopanja pogodbenih strank v primeru, ko ena od njiju želi preprečiti avtomatično podaljšanje trajanja služnostne pogodbe za dodatno leto. Dejstvo, da sta se stranki pogajali o sklenitvi nove služnostne pogodbe po zaključku rekonstrukcije tožničinega objekta za stalno bazno postajo z večletnim trajanjem, zaradi česar je tožena stranka pričakovala, da bo takšna pogodba tudi sklenjena, ne spremeni zaključka, da je tožeča stranka služnostno pogodbo odpovedala v skladu s pogodbeno predvidenim postopkom, zaradi česar po 19. 3. 2022 ni prišlo do podaljšanja trajanja služnostne pogodbe za dodatno leto, temveč je služnostna pogodba prenehala veljati.
Pogodbeno dogovorjenega trajanja služnosti oziroma pogodbeno dogovorjenega načina prenehanja služnosti ni mogoče obiti s sklicevanjem na zakonsko prehodno določbo, ki je namenjena ureditvi položajev iz preteklosti, ko so bila telekomunikacijska omrežja pogosto grajena brez pridobitve služnosti in zgolj na podlagi pisnega soglasja lastnikov zemljišč za postavitev omrežja na teh zemljiščih.
Odpoved trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je že po splošnem pravilu v dispoziciji strank (prvi odstavek 333. člena OZ) in tako je tudi pri mandatu, saj lahko prevzemnik naročilo odpove kadarkoli (razen ob neprimernem času; prvi odstavek 783. člena OZ). Takšna je tudi vsebina konkretnih pogodbenih razmerij med upniki (uporabniki plačilnih storitev) in banko, ki slednjo upravičuje do odpovedi pogodb brez krivdnih razlogov z ustreznim odpovednim rokom. Vsebina pravice do enostranske odpovedi pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je prav v tem, da lahko pogodbena stranka, ki je ne veže kontrahirna dolžnost, načeloma prosto izbira, ali bo v pogodbenem razmerju še vztrajala ali ne, neodvisno od (morda tudi zglednega) ravnanja nasprotne stranke. Ta odločitev je pridržana le njej in je tudi ni dolžna posebej utemeljevati.
Banka, ki je z uporabniki sklenila trajna pogodbena razmerja za nedoločen čas, jim jih zato lahko odpove tudi brez krivdnih razlogov, vendar mora nato še naprej izvajati storitve po pogodbah o plačilnih storitvah, in sicer za tiste uporabnike, ki nimajo drugih računov, oziroma vse dokler ti uporabniki nimajo možnosti skleniti pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Dolžnost banke iz tretjega odstavka 783. člena OZ torej ni neomejena in lahko po določenem času ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje je pri presoji prezrlo dejstvo, da sta tožnici soupravičenki iz istega materialnopravnega razmerja. To pomeni, da sta materialni sospornici in ju pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno. Drugi odstavek 14. člena ZST-1 namreč določa, da če izroči vlogo skupaj več oseb, pa je za eno izdan sklep o oprostitvi plačila takse, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih materialnega sosporništva.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 34a. ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 436, 436/2.
izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za pritožbo - nastanek taksne obveznosti - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksa za postopek o posebnih pritožbah
Taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek nastane ob vložitvi pritožbe. Ker je tožena stranka dne 20. 2. 2025 vložila pravočasno pritožbo zoper II. točko izreka sklepa z dne 6. 1. 2025, je ob vložitvi pritožbe nastala njena taksna obveznost za pritožbeni postopek, zato ugovor, da taksna obveznost ni nastala, ni utemeljen.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087130
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2.
pogodba o upravljanju - skupni deli stavbe - zakonske dolžnosti upravnika - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije
Med posle, potrebne za nemoteno uporabo skupnih delov stavbe, sodi tudi zagotavljanje električne energije. Brez rednih dobav elektrike redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ni mogoče. Zato je tožnica imela podlago za sklenitev pogodbe za dobavo električne energije že na podlagi Pogodbe, po kateri je dolžna skrbeti za nemoteno uporabo skupnih delov.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Tožena stranka s skopimi pritožbenimi očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo nobenih njenih navedb in da je v celoti sledilo navedbam tožeče stranke, ne more uspeti. Iz njih namreč niti jasno ne izhaja, ali s tem zatrjuje napačno ugotovitev dejanskega stanja (ki ni dopusten pritožben razlog), ali uveljavlja katero izmed absolutnih bistvenih kršitev postopka, kot tudi ne, katere konkretno so bile tiste trditve, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
gospodarski spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pavšalno prerekanje - domneva o priznanju dejstev - dokazovanje priznanih dejstev - delni umik tožbe - konkretizacija navedb - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - načelo neposrednosti - pravica do izjave - razpravno načelo
Golo zanikanje dejstva (neobstoja pravnega razmerja) praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala oziroma jih je priznala, takih dejstev pa ni treba dokazovati.
Očitek, da sodišče ni zaslišalo stranke (kot dokazno sredstvo) nima veze s pravico stranke, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih spora, da predlaga dokaze in se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke.
Z vidika uporabe 13. člena ZPP je vprašanje pravnomočnosti odločbe drugega sodišča dejstvo in drži zavzemanje tožnika v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje lahko uporabilo 214. člen ZPP. Po drugem odstavku 214. člena ZPP se štejejo za priznana dejstva, ki jih stranka ne prereka. Tožnik je zatrjeval, da je bilo predhodno vprašanje rešeno v smislu 13. člena ZPP, medtem ko toženec na prvi stopnji sojenja tega z ničemer ni prerekal.
Bilo je pojasnjeno, da se družba v konkretnem primeru ne ustanavlja; da vanjo le vstopa nov družbenik; da je ZGD-1 glede urejanja akta o ustanovitvi pomanjkljiv in je treba uporabiti tudi določbe OZ; ter da je vstop družbenikov v enoosebno d.o.o. specifična situacija, v kateri le-ti morajo soglasno sprejeti družbeno pogodbo in z njo nadomestiti prej s strani edinega družbenika enostransko sprejet ustanovitveni akt. Že predmetno izkazuje pravno podlago za postavitev oblikovalnega zahtevka. Hkrati sam ZGD-1 določa obveznost vpisa novega družbenika v sodni register, kar narekuje v običajni d.o.o. predložitev čistopisa družbene pogodbe, v konkretni situaciji pa seveda sprejem družbene pogodbe. Ker toženec zavrača sklenitev družbene pogodbe, je tožniku treba nuditi pravno varstvo s konstitutivnim zahtevkom. Nenazadnje je v tem sporu bistvena tudi okoliščina, da se je stari družbenik pogodbeno zavezal skleniti družbeno pogodbo in svoje zaveze ne želi izpolniti (glej določbe OZ o izpolnitvi pogodbe in o predpogodbi).
V osnovi je pravno zgrešeno zavzemanje, da naj bi izpolnitev dolžnika (nakazilo na TRR pooblaščenca upnika), ki je dolžan izpolniti, upniku, ki je pravilno izpolnitev dolžan sprejeti, lahko pomenila nekakšno zlorabo s strani dožnika, ki bi, ker upnik "ne misli sprejeti izpolnitve" in bo v primeru vztrajanja vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe, lahko pomenila neizpolnitev v smislu neplačila kupnine. Denar je bil nakazan toženčevemu pooblaščencu, ki je bil pooblaščen za sprejem denarja za toženca, in s tem je bila izpolnitev pravilno izvršena.
Sodišče je s pomočjo izvedenskega mnenja ugotavljalo izgubljeni dobiček na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožnika, kar je skladno tudi s sodno prakso Vrhovnega sodišča (II Ips 107/2011 in druge), ki jo izpostavlja pritožnica in je materialno pravo pravilno uporabilo. Upoštevalo je zgolj tiste podatke, ki so za ugotovitev škode zaradi izgubljenega dobička primerni za ugotavljanje normalnega teka stvari in predvidenega tožnikovega poslovanja v prihodnje, če do škodnega dogodka ne bi prišlo (168. člen OZ). Pojasnilo je, da je tožeča stranka v letu 2015 ustvarila 53.224,00 EUR prihodka in 2.248,00 EUR dobička. Povprečni mesečni dobiček v letu 2015 je bil 187,33 EUR. Medtem, ko je v letu 2016 tožeča stranka v času do škodnega dogodka (14.7.2016), ustvarila že 44.258,00 EUR prihodkov in 14.480,74 EUR dobička, imela pa je zagotovljena in dogovorjena naročila za izvajanje prevozov tudi za naprej. Povsem utemeljeno je prvostopno sodišče sledilo izvedenskemu mnenju, da upoštevanje rezultatov skupaj za leto 2015 in 2016 ni primerno, ker so preprosto neprimerljivi. Tožnikova trditvena in dokazna podlaga glede izgubljenega dobička je bila povsem zadostna in konkretizirana. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.
sodba na podlagi pripoznave - ugovor tretjega - sklep o pravdnih stroških - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino
Iz povzetih listin izhaja, da je tožena stranka v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na stvari ne obstaja pravica drugega. To je utemeljeno mislila še eno leto in dva meseca do naroka v pravdnem postopku.
Materialnopravno pravilna je uporaba 160. člena ZPP. Če tožnik tožencu že v izvršbi ponudi natančne informacije in dokazila o stvarnopravni ali obligacijski pravici na predmetu izvršbe pa toženec oziroma upnik v izvršilnem postopku vseeno nasprotuje ugovoru, tretjemu ne preostane nič drugega, kot da vloži tožbo. V nasprotnem primeru, ko tretji v postopku izvršbe z zadostno verjetnostjo svojih pravic ne dokaže, je nasprotovanje upnika v ugovoru tretjega do te mere utemeljeno, da mu v pravdnem postopku ni treba nositi stroškov.
URS člen 22, 23. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3. ZPP člen 70, 70/2, 70/2-6, 73, 73/1, 73/5, 115, 116, 116/1, 226, 226/2, 236a, 236a/2, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 363, 363/3.
obstoj predkupne pravice - predlog za prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zloraba procesnih pravic - zdravniško opravičilo - preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - načelo neposrednosti - zaslišanje stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zahteva za izločitev sodnika
Ob dejstvu, da je bil pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo prvič razpisan 28. 9. 2023 (torej skoraj devet mesecev pred spornim pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024), bi morala tožnica glede na predhodna opravičila, ob ustrezni skrbnosti poskrbeti, da bi bile njene pravice na naroku zastopane po drugem kvalificiranem pooblaščencu. Ne glede na zatrjevanja tožnice, da ni pristala na zastopanje po drugem pooblaščencu, je treba poudariti, da so pričakovanja glede skrbnega ravnanja, da se zagotovi ustrezna substitucija, v primeru bolezni odvetnika strožja. Ob dejstvu, da je pooblaščenka tožnice pred tem sodišče štirikrat zaprosila za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo, je treba ob tehtanju pravic pravdnih strank ugotoviti, da bi ponovna preložitev pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024, pri čemer pooblaščenka tožnice ni niti zatrjevala nenadnosti in nepredvidljivosti bolezenskega stanja, pomenila resen zastoj v postopku, zaradi katerega bi bila kršena pravica toženke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 40, 40/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - pogodba o opravljanju oglaševanja - nagib za sklenitev pogodbe
Enostranska subjektivna pričakovanja zakonitega zastopnika toženke glede vpliva oglaševalske kampanje na uspešnost poslovanja ne predstavljajo kavze, temveč zgolj nagib za sklenitev Pogodbe, ki na veljavnost Pogodbe ne vpliva.
Na toženki, ki se je proti tožbenemu zahtevku za plačilo opravljenih storitev branila z ugovorom, da pogodba s strani tožnice ni bila pravilno izpolnjena, je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj pomanjkljivosti oziroma napak izvedenih storitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženka s tem ugovorom ni mogla uspeti, ker ni pojasnila, kaj naj bi bila vsebina napak opravljenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086679
SZ-1 člen 2, 24, 30.
spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.
Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
sklep skupščine družbenikov - izpodbijanje sklepov skupščine - vodenje - skupščina - plačilo - nadzorni svet - predsednik nadzornega sveta
Za izvolitev predsednika skupščine po ZGD-1 zadošča navadna večina glasov, razen če bi družbena pogodba določala drugačno večino.
Na podlagi pravila 284. člena ZGD-1, da morajo biti izplačila članom nadzornega sveta v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe, je treba presojati tudi, ali je plačilo predsednika nadzornega sveta v sorazmerju s plačilom preostalih članov nadzornega sveta, upoštevaje primerjavo v obsegu nalog. Čeprav je funkcija predsednika nadzornega sveta pomembna in ima predsednik večji obseg nalog od preostalih članov, ta odstop ni tolikšen, da bi opravičeval 10-kratnik nagrade.