• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 50
  • >
  • >>
  • 241.
    VSK Sklep Cpg 73/2025
    4.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00087435
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-3,.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - odgovornost za skrite napake - upravljanje skupnih delov stavbe - manjvrednost nepremičnin
    Pri ureditvenih začasnih odredbah, pri katerih je predlog enak tožbenemu zahtevku,je treba upoštevati, da ne gre le za "matematični" izračun potencialnih posledic za vsako od strank. Večjo težo je treba dati položaju dolžnika, ki mora nekaj izpolniti, čeprav njegova obveznost še ni pravnomočno ugotovljena in čeprav ni izkazano, da upniku grozi težko nadomestljiva škoda. Le če so posledice v primeru neizdaje začasne odredbe za upnika bistveno bolj neugodne, kot bi bile posledice za dolžnika, če bi bila začasna odredba izdana, so izpolnjeni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe po tretji alineji prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Drugačna razlaga bi pomenila, da so pogoji za izdajo začasne odredbe praktično vedno izpolnjeni.
  • 242.
    VSC Sklep III Cpg 73/2025
    3.9.2025
    SODNE TAKSE
    VSC00088114
    ZPP člen 105a, 105a/3.
    neplačilo sodne takse - prekluziven rok - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
    Če tožena stranka ob prejemu plačilnega naloga ter v danem roku ni imela zadosti denarnih sredstev, so v specialnem zakonu urejeni instituti oprostitve, odloga in obročnega plačila sodne takse. Nanje je bila opozorjena v plačilnem nalogu, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje. Plačilo sodne takse po izteku roka ni več možno, ker je ta prekluziven.
  • 243.
    VSL Sklep I Cpg 37/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00088091
    ZPSPP člen 28, 29, 29/2, 29/3. ZPP člen 433, 435, 435/2, 436, 436/2. URS člen 22.
    najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - krivdni razlogi - zamuda s plačilom najemnine - izjava o odstopu - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu - izpraznitveni nalog - izdaja plačilnega naloga - mandatna tožba - ugovor zoper plačilni nalog - postopek ugovora zoper plačilni nalog - obrazloženost ugovora - navajanja dejstev in dokazov - pravna naziranja strank - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - vsebinsko odločanje o zahtevku - vsebinska obravnava vloge
    Materialno pravo je z vidika pravdnega uspeha strank enako pomembno kot dejanska podlaga spora. Razlike med dejstvi in dokazi na eni strani ter pravnimi pravili na drugi strani zato ni niti v zvezi s pravico do izjavljanja (in v zvezi s tej pravici odgovarjajočo obveznostjo sodišča do opredelitve), ki se nanaša(ta) tudi na izražanje pravnih naziranj. Ker je tako, toženkine meritorne obrambe ni mogoče omejiti na dejansko podlago spora (negatio, exceptio), temveč se lahko toženka brani (tudi izključno) z utemeljevanjem nesklepčnosti tožbe oziroma nasprotovanjem tožničinim pravnim zaključkom.

    V primeru mandatne tožbe ni nič drugače. Obrazloženosti ugovora zoper plačilni oziroma izpraznitveni nalog zato ni pravilno omejevati na primere, ko je ugovor oprt na trditve in dokaze o takšnih dejstvih, ki so pravno pomembna tudi po prepričanju nasprotne stranke ali sodišča, temveč je treba toženki dopustiti možnost, da ga utemeljuje (lahko tudi izključno) na nasprotovanju pravnim zaključkom tožnice. Ker se plačilni oziroma izpraznitveni nalog izda brez predhodne kontradiktorne obravnave (433. člen ZPP) in ker ga lahko toženka izpodbija samo z obrazloženim ugovorom, bi bila drugačna razlaga obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 435. člena ZPP v neskladju s toženkino pravico do izjave.
  • 244.
    VSL Sklep I Cpg 105/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00088107
    OZ člen 423, 488, 488/2. ZUKSB člen 2, 2/2, 2/2-1, 11, 11/1. ZPP člen 199.
    udeležba drugih oseb v pravdi - predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - izkazovanje pravnega interesa - ukrepi za stabilnost bank - udeležba intervenienta - intervencijski interes - cesija - razmerje med odstopnikom in prevzemnikom - pravne napake - sankcije za pravne napake - odstop terjatve (cesija) - odgovornost za obstoj terjatve - stranske pravice - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost stranskega intervenienta
    Stranski intervenient (199. člen ZPP) je torej oseba, ki se v pravdi, ki teče med določenimi strankami, pridruži eni od njih, ker ima pravni interes, da ta stranka v pravdi zmaga. Njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. Presoja tega interesa je zato neizogibno povezana s predmetom spora, ki je opredeljen s tožbo.

    Če že iz tožbenih navedb izhaja, da med intervenientom in stranko, ki se ji je pridružil, obstaja pravno razmerje, zaradi katerega utegne vsebina sodbe vplivati na pravni položaj intervenienta, slednjemu intervencijskega interesa ni treba še posebej izkazovati.
  • 245.
    VSL Sklep I Cpg 255/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00088671
    ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 202, 205, 208. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/3, 623/3-2, 623/6.
    delitev družbe - izčlenitev - pravno nasledstvo v pravdi - vstop naslednika v pravdo - prenos premoženja - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem
    Ker prenosna družba z izčlenitvijo ne preneha in še naprej obstaja kot pravna oseba ter ima zato še naprej sposobnost biti stranka pravdnega postopka, prevzemna družba v njen procesni položaj v pravdi ne more vstopiti avtomatično. Pravila ZPP dopuščajo, da pravni naslednik pravne osebe prevzame pravdo, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke, zgolj v primeru prenehanja pravne osebe (205. in 208. člen ZPP).

    Prenos dela premoženja od prenosne na prevzemno družbo pomeni odtujitev dela premoženja. Nedvomno pomeni tudi ločitev procesne in stvarne legitimacije, če do prenosa premoženja pride med pravdo. Zato se lahko po drugem odstavku 190. člena ZPP pravda s prevzemno družbo nadaljuje samo, če v to privolita obe stranki.
  • 246.
    VSL Sodba I Cpg 267/2024
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087761
    ZPP člen 212, 287, 287/1, 339, 339/1.
    dokazni sklep - pomanjkljivosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo
    Očitek, da sodišče prve stopnje ni odločilo o izvedbi dokaznega predloga z izvedencem, meri na pomanjkljivost dokaznega sklepa, ki lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v zvezi s katero bi morala pritožnica izkazati ne le obstoj kršitve procesnih pravil, ampak tudi verjetnost njenega vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe v konkretni zadevi (prvi odstavek 339. člena ZPP).
  • 247.
    VSL Sklep I Cpg 360/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00088136
    ZPP člen 14, 206, 206/2.
    predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - kazenski postopek - kaznivo dejanje - obstoj kaznivega dejanja - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - razlogi za prekinitev postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
    Pravila iz drugega odstavka 206. člena ZPP ni mogoče razširiti na primere, ko pravdno in kazensko sodišče rešujeta identično dejansko stanje.

    Sodišče lahko o tožbenem zahtevku odloči tako v primeru, če je tožnik, kot takratni zakoniti zastopnik toženke in stečajnega dolžnika, s sklenitvijo zatrjevanega dogovora storil kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1, kot v primeru, če kaznivega dejanja ni bilo. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od ugotovitve, ali je tožnik ravnal na način, ki je hkrati kaznivo dejanje.
  • 248.
    VSL Sodba II Cpg 327/2025
    28.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087384
    ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
    trditveno breme - zadostnost trditvene podlage - opis življenjskega primera - substanciranje dejanskih navedb - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - možnost učinkovite obrambe - neprerekana dejstva
    Trditvena podlaga tožeče stranke glede naročenega in dobavljenega blaga ter njegove cene, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori. Možnost učinkovite obrambe proti tožbenemu zahtevku toženi stranki torej ni bila odvzeta.
  • 249.
    VSL Sklep I Cpg 307/2025
    28.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087214
    ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
    vročanje sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - nastop fikcije vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - potek roka
    Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v predalčniku.
  • 250.
    VSL Sodba I Cpg 503/2024
    28.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00087670
    ZPP člen 76, 76/1, 80, 139, 139/3. ZFPPIPP člen 229, 229/1, 229/1-1, 229/2, 229/2-1, 251. ZIZ člen 45, 45/3.
    odškodninska odgovornost odvetnika - izvršba na denarno terjatev - vročanje pravni osebi - pravna oseba v stečaju
    Sodišče mora že samo v sodnem registru preveriti, ali udeleženka postopka, ki je gospodarska družba, obstaja, in če je v stečaju tudi, kdo je njen stečajni upravitelj in kje ima ta naslov. Kadar pa iz strankine vloge že izhaja firma gospodarske družbe, ki ji je treba vročiti kakšno pisanje, pri tej firmi pa je naveden še dodatek "v stečaju", je to za sodišče povsem zadosten signal, da mora uporabiti navedeno posebno pravilo in vročitev odrediti na naslovu stečajnega upravitelja. Da v primeru pod presojo vročitve ni odredilo na naslovu stečajne upraviteljice dolžnikove dolžnice kljub temu, da je odvetniška družba v predlogu za izvršbo firmo te dolžnice izrecno navedla skupaj z dodatkom "v stečaju", je bila izključna napaka izvršilnega sodišča.
  • 251.
    VSC Sklep II Cpg 77/2025
    28.8.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00087937
    ZIZ člen 55, 239.
    pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor dolžnika
    Sodišče izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne spodbija, ne preverja ponovno. Ni namen ugovornega postopka še enkrat v celoti preizkusiti pogojev za začasno zavarovanje, ampak na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega po dopolnitvi z dolžnikovimi dejstvi, preizkusiti zgolj tista, katerih obstoj dolžnik zanika.
  • 252.
    VSL Sodba I Cpg 466/2024
    28.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00089290
    ZPP člen 243, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokaz z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - manjvrednost nepremičnin - služnost v javno korist

    Sodišče prve stopnje je sprejelo izvedenkin pristop, da je najprej ocenila vrednost parcele, kot če na njej ne bi bilo vodov, dobljeni znesek pa pomnožila s stopnjo obremenjenosti, izračunano po formuli FObd x (FPrSt + FObr x FDel x FTip).

  • 253.
    VSL Sodba I Cpg 286/2025
    27.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00087901
    ZPP 212, 254. OZ 481.
    izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - nezadostna trditvena podlaga - dokazno breme - spor s tujim elementom - mednarodno pravo - odgovornost prodajalca za napako - garancija
    Pritožbeno sodišče se zaveda, da nekaterih napak stvari, ki so iz strogo specializiranih vprašanj določene stroke, stranke, ki niso strokovnjaki na tem področju, ne morejo same zatrjevati v začetni fazi sodnega postopka. V nadaljevanju, ko pa so podani strokovni podatki, pa je dolžnost stranke, da konkretizirano oporeka dejanskim ugotovitvam izvedenca.
  • 254.
    VSL Sodba II Cpg 27/2025
    27.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00087215
    ZPP člen 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 399/2-14, 399/2-15, 443. OZ člen 80.
    spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - pritožbena novota - novo dejstvo - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pooblastilo po zaposlitvi - trditveno in dokazno breme - pavšalen ugovor
    Neutemeljen je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila najemna pogodba sklenjena, to dejstvo pa med postopkom ni bilo sporno. Šele v pritožbi toženka zatrjuje, da soglasja volj ni bilo oziroma, da je bil podpis dosežen, ne da bi pogodbo kdo prebral, kar predstavlja nova dejstva. V skladu s 337. členom ZPP novih dejstev in dokazov v pritožbi ni dovoljeno navajati, razen če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, česar pa pritožnica ni zatrjevala. Zato gre za pritožbene novote, ki jih ni mogoče upoštevati. Poleg tega pa v teoriji in sodni praksi velja, da je ugotavljanje volje pogodbenikov dejansko vprašanje, pravna presoja pa je, ali je sodišče to voljo pravilno upoštevalo. To pomeni, da pritožnica v resnici graja ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (443. člen ZPP).
  • 255.
    VSM Sodba I Cpg 131/2025
    26.8.2025
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00088063
    ZZVZZ člen 86, 87, 87/1, 88. ZVZD-1 člen 5, 5/1,12.
    odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)

    Zavod ima pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe (86. člen ZZVZZ). Pravico ima zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je poškodba posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi (prvi odstavek 87. člena ZZVZZ).

  • 256.
    VSM Sklep I Cpg 129/2025
    26.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00087420
    URS člen 2, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2, 394, 394/1, 394/1-10, 394/1-11. ZIZ člen 15, 270, 270/1.
    obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - subjektivni prekluzivni rok - pravnomočnost kazenske sodbe - premoženjskopravni zahtevek - začasna odredba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pravnega varstva - procesna skrbnost stranke - verjetnost obstoja terjatve - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
    Glede védenja o novih dejstvih je namreč že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zvezi s predlogom za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP zavzelo jasno in enotno stališče (ki je uporabljivo tudi glede obnovitvenega razloga iz 11. točke citiranega člena ZPP), da rok ni vezan na trenutek, ko je stranka pridobila možnost navesti nova dejstva, temveč ko je imela možnost, da to stori. V obravnavanem primeru to pomeni, da je potrebna presoja ustrezne procesne skrbnosti tožnice kot predlagateljice obnove postopka in ugotovitev, ali bi tožnica ob zahtevani skrbnosti že pred 14. 1. 2025, ko je prejela pravnomočno kazensko sodbo v delu premoženjskopravnega zahtevka, lahko zvedela za pravnomočnost sodbe v delu glede krivde in kazenske sankcije, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje nastopila dne 17. 9. 2024.

    Glede na ugotovljeno dejstvo, da se je tožnica kot oškodovanka zoper kazensko sodbo pritožila (le) v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, pritožbeno sodišče meni, da bi tožnica to lahko zvedela. Po prejemu kazenske sodbe bi se morala prepričati o njeni pravnomočnosti glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti toženca. Zavedati bi se namreč morala, da je predlog za obnovo postopka vezan na kratek subjektivni rok.
  • 257.
    VSL Sklep I Cpg 21/2025
    26.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087493
    ZPP člen 199, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14.
    obrazložitev sodbe - pomanjkanje razlogov - preizkus sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranski intervenient
    Obrazložitev sodbe mora vsebovati jasne razloge o odločilnih dejstvih in navedbo pravne podlage, po kateri je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Te vsebine izpodbijana sodba nima in iz nje ni mogoče razbrati, po kateri pravni podlagi je sodišče prve stopnje obravnavalo tožbo in zakaj je tožbeni zahtevek zavrnilo.

    Stranski intervenient ni stranka postopka in ga ni dopustno zajeti s tožbenim zahtevkom.
  • 258.
    VSL Sodba II Cpg 191/2025
    26.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00088149
    OZ člen 190, 610, 610/1.
    zahtevek za plačilo uporabnine - podzakup - uporabnina - neupravičena pridobitev - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka - prenehanje pogodbe o podzakupu - novi lastnik nepremičnine - zakupna (najemna) pogodba - obstoj pravne podlage - gospodarski spor majhne vrednosti - dejansko stanje - materialno trditveno in dokazno breme - nesporna dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pojem protispisnosti
    Drži sicer, da pridobitelj oziroma novi lastnik nepremičnine, ki je bila že prej oddana v najem, stopi na mesto zakupodajalca in da potlej obstajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom (610. člen OZ). Vendar pa v konkretnem primeru tožnica ni podala zadostnih trditev, ki bi omogočale sklepanje, da pogodba med toženko in novim lastnikom posega v tožničina upravičenja rabe, ki naj bi ji šla na podlagi zatrjevane pogodbe med njo in prejšnjim lastnikom nepremičnine.
  • 259.
    VSC Sodba I Cpg 69/2025
    22.8.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00087091
    ZPP člen 313.
    sodba na podlagi pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
    Okoliščina, da je sodišče prve stopnje s sodbo na podlagi pripoznave toženca zavezalo k plačilu v roku 15 dni od vročitve sodbe, ne pomeni prekoračitve tožbenega zahtevka. Gre le za določitev oziroma konkretizacijo (zakonskega) paricijskega roka. Odločitev o teku paricijskega roka od vročitve odločbe dalje je skladna s 313. členom ZPP. Tožnici ni bilo prisojeno več kot je zahtevala.
  • 260.
    VSL Sklep II Cpg 336/2025
    22.8.2025
    SODNE TAKSE
    VSL00087084
    ZST-1 člen 34a, 34a/1.
    ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - gola pritožba
    Toženka v ugovoru zoper plačilni nalog ni uveljavljala nobenega od dopustnih ugovornih razlogov, saj iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je trdila, da sodne takse ne more plačati, ker ima blokiran oziroma zaprt bančni račun.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 50
  • >
  • >>