ZPP člen 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3, 154, 156, 187, 191, 191/2, 191/3. ZFPPod člen 27, 27/4.
subjektivna sprememba tožbe - naknadno sosporništvo - privolitev novega toženca - odgovornost družbenika za dolgove družbe - povrnitev stroškov postopka
Pravilna je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vpis spremembe družbenikov v sodni register deklaratorne narave in je torej drugi toženec naslednik izbrisane družbe, vendar je ta določba materialnopravne narave in vpliva le na to, da novi toženec izpolnjuje pogoje za sospornika iz 1. odstavka 191. člena ZPP. Ni pa bil izpolnjen drugi pogoj, to je privolitev novega toženca. Sodišče prve stopnje je zato zagrešilo relativno bistveno kršitev postopka, ko je dovolilo razširitev tožbe.
Tožene stranke ne trdijo, da tožeči stranki nista lastnici spornega dela nepremičnine, zato je s tem, ko je sodišče kot predhodno vprašanje ugotavljalo kje poteka meja med parcelama št. 1214 in 1212 na eni strani in parcelo št. 3072 prekoračilo meje obravnavanja zadeve.
pravica uporabljati svoj jezik - izvajanje dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava in ne opravlja javne službe.
V tem pogodbenem razmerju ima sicer toženka pravico uporabljati svoj (italijanski) jezik, ni pa predpisana obveznost tožeče stranke, da svojo terjatev iz tega razmerja izkazuje v italijanskem jeziku, in to tudi v primeru, če bi bilo mogoče šteti, da je tožeča stranka takšen gospodarski subjekt, ki je dolžan pri svojem poslovanju spoštovati določila Zakona o varstvu potrošnikov. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/04 je bilo namreč zadržano izvajanje tistega določila zakona, ki nalaga podjetjem pri poslovanju s potrošniki na območju, kjer živi avtohtona italijanska narodna skupnost, poslovanje v njihovem jeziku.
OZ člen 649, 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 119.
pobotni ugovor - gradbena pogodba - primopredaja objekta - zamuda z izročitvijo - gradbene uzance
Sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča ni ravnalo pravilno, ko je pri ugotavljanju zamude upoštevalo le pogodbeno dogovorjen rok za dokončanje del.
Po oceni pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno opozarja na 2. člen gradbene pogodbe, ki določa, da se izvajalec obvezuje pričeti z deli v roku 8 dni po tem, ko je uveden v delo. Po 3. členu pogodbe se šteje, da je izvajalec uveden v delo takrat, ko med drugim prejme od investitorja ustrezno gradbeno dovoljenje. Ker je tožena stranka uvedla izvajalca v delo že daleč po poteku dogovorjenega roka, torej se do takrat dela formalno niti niso oziroma se ne bi smela začeti, je zato dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno upravljanje stvari v solastnini
Lastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini in v 67. čl. SPZ so določena pravila skupnega upravljanja, vendar pa posamezni primeri upravljanja zahtevajo nujno ukrepanje, kar pa je omogočeno tudi z izdajo začasne odredbe, seveda če so izpolnjeni pogoji za takšno začasno odredbo.
ZIZ člen 45, 45/1, 92, 92/1, 167, 45, 45/1, 92, 92/1, 167. SPZ člen 42, 42. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 86, 86/1, 88, 124.
pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - vknjižba hipoteke - prepoved odtujitve in obremenitve
Pogodbena omejitev razpolaganja z nepremičnino ni ovira za izvršbo na to nepremičnino. V izvršilnem postopku pridobi kupec nepremičnine lastninsko pravico na originaren način (po pravnomočnosti sklepa sodišča o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu; prvi odstavek 92. člena ZIZ, v zvezi z 42. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujitve in obremenitve.
Gre za očitno pisno pomoto. Stroške je v tem postopku priglasila le tožeča stranka. Tožena stranka stroškov sploh ni priglasila. Zato in ker tudi z nekorektnim sklicevanjem na zapisnik naroka, v katerem je izrecno navedeno, da tožena stranka pripoznava v celoti tožeči stranki tudi stroške postopka, je pritožba popolnoma neutemeljena.
asignacijska pogodba – nakazilo – razmerje med prejemnikom in nakazancem – ugovori nakazanca
Zaveza asignata je samostojna zaveza napram asignatarju, povsem ločena od temeljnega posla, ki sta ga sklenila asignat in asignant, torej neodvisna od kritnega razmerja med asignantom in asignatom ter valutnega razmerja med asignantom in asignatarjem. Zato asignat ne more zoper asignatarja uveljavljati ugovora iz temeljnega pravnega razmerja, lahko pa zoper njega uveljavlja tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. Ugovori, ki temelje na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, so npr. ugovori, da je bil sprejem vezan na pogoj ali rok.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 333, 105a, 105a/1, 105a/2, 333.
dokazilo o plačilu dolžne sodne takse - predlog za oprostitev - izpodbijanje pravnomočne odločitve
Tožeči stranki v pritožbi procesne in materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa niti ne izpodbijata. Z razlogi dejansko napadata pravilnost že pravnomočnih odločitev o utemeljenosti zavrnitve njunega predloga za oprostitev stroškov postopka. Zato s temi in takimi pritožbenimi navedbami ne moreta biti uspešni.
pogoji za začasno odredbo - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve
Dolžnikovo ravnanje, ko prodaja nepremičnine, je mogoče opredeliti kot tako ravnanje, ki ga ima v mislih 2.odst. 270.čl. ZIZ, po katerem mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja o tako postavljenih zahtevkih, ne pa tudi vrstni red njihovega obravnavanja. Sukcesivnost pri odločanju o obeh zahtevkih (primarno in podrejeno postavljenem) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje.
Zgolj dejstvo, da prvostopno sodišče ni odločilo o umiku tožbe po podrejenem tožbenem zahtevku, še ne dokazuje, da tega ni obravnavalo. Tudi tega ne dokazuje priglašena intervencija Z. T. ter dejstvo, da s priglasitvijo stranske intervencije ni uspela.
pogodba o poslovnem sodelovanju - odpoved pogodbe - razlaga nejasnih določil pogodbe
Res je sicer, da je v primeru, če je besedilo pogodbe sestavila tožena stranka, treba nejasna določila razlagati v korist tožeče stranke, kot to določa 83.čl. OZ, vendar pa je treba pri tem upoštevati jasno določilo 1.odst. 82.čl. OZ, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, v konkretnem primeru pa ne gre za nejasno določilo, ki bi potrebovalo kakršnokoli dodatno tolmačenje.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239, 239/2, 239, 239/2.
prenehanje delovnega razmerja - bolniški stalež - neupravičen izostanek z dela
Tožnica je v času odobrenega bolniškega staleža spremenila naslov stalnega prebivališča in zaradi tega ni pravočasno prejela sklepa zdravniške komisije I. stopnje, s katerim je bil bolniški stalež zaključen, in se ni pravočasno vrnila na delo k toženi stranki. Izdani sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenega izostajanja z dela je nezakonit, saj sklep o zaključku bolniškega staleža učinkuje šele od vročitve zavarovancu oziroma delavcu dalje. Ker se je tožnica takoj po prejemu tega sklepa zglasila pri toženi stranki z namenom opravljanja dela, je ravnala zakonito in je potrebno sklep o prenehanju delovnega razmerja razveljaviti.
ZOR člen 154, 154/2, 154, 154/2. UZITUL člen 1, 1.
nevarna dejavnost - izvedba vojaške vaje - pasivna legitimacija rs kot pravne naslednice sfrj
Po določbi 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, je Republika Slovenija prevzela vse pravice in dolžnosti, ki so bile z Ustavo SRS in Ustavo SFRJ prenesene na organe SFRJ. Ker je Slovenija tedaj prenesla svojo pravico do varovanja in branjenja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne neokrnjenosti tudi na JLA, kot skupno federalno oboroženo silo vseh narodov in narodnosti takratne federacije oz. na organ SFRJ, so bile enote JLA, ki so delovale na območju takratne SR Slovenije, tudi njene vojaške enote (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 699/95 z dne 24.6.1997). Zato ni moč sprejeti pritožbene navedbe, da je bila JLA zgolj zvezna in ne tudi slovenska vojska. Na podlagi teh ugotovitev se zato izkaže, da je izpodbijani zaključek o odškodninski odgovornosti naše države na podlagi 1. čl. citiranega ustavnega zakona povsem pravilen.
Prvostopno sodišče pravilno poudarja, da je za presojo pravne narave pogodbe odločilna njena vsebina in ne njeno poimenovanje, česar ne spremeni dejstvo, da je podpisana s strani vseh pogodbenih strank. Temeljni pogoj za sklenitev verižne kompenzacije je, da je krog njenih udeležencev sklenjen, to je, da je vsak od njih imel terjatev do predhodnika (oziroma v obrnjenem vrstnem redu do naslednika).
Po 6. odst. 38. čl. ZIZ je dolžan upnik povrniti dolžniku stroške le v primeru, če mu jih je neutemeljeno povzročil. S tem, ko je upnik v obravnavanem primeru predlagal nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, ki sta bila v sodnem registru vpisana kot družbenika izbrisane družbe, pa nikakor ni mogoče zaključiti, da je dolžnikoma neutemeljeno povzročil stroške.
Pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti ne more zavezovati delavca, ki mu delodajalec za spoštovanje prepovedi ne zagotavlja primerne odmene. Samo enostranska omejitev pravice do gospodarske pobude oz. opravljanja poklica brez dogovorjenega materialnega nadomestila ni v skladu z načeli pravne in socialne države.