Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik je bil tri dni nastanjen v azilnem domu, kar kaže na to, da je moral vedeti, da je obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito.
Tožnik pri svojem zaslišanju ni povedal glede svojega lastnega primera nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, da mu ob vrnitvi v Republiko Hrvaško grozi kakršnokoli nečloveško ali ponižujoče ravnanje, razen tega pa iz odgovora pristojnih organov Republike Hrvaške z dne 5. 9. 2023, s katerim so ti prevzeli odgovornost za sprejem tožnika, izhaja, da se zanimajo za to, ali ima tožnik kakršnekoli zdravstvene težave, bodisi fizične ali psihične, kar kaže na to, da bo za tožnika v primeru vrnitve ustrezno poskrbljeno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški
Tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih kot prosilec v dublinskem postopku ne bi mogel biti vrnjen v Republiko Hrvaško. Njegova izjava na zaslišanju, da se v Republiko Hrvaško ne želi vrniti, ker so tam z njim grdo ravnali in nima dobrega občutka, ne zadošča za utemeljen zaključek, da bodo pristojni hrvaški organi po predaji z njim ravnali nečloveško ali poniževalno.
sofinanciranje iz javnih sredstev - program aktivne politike zaposlovanja - obvestilo o nesprejemu ponudbe - razpisni pogoj - izpolnjevanje razpisnih pogojev - javno povabilo - obrazloženost odločitve - ugoditev tožbi
Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS.
Sodišče je presojalo skladnost izpodbijanega obvestila na način, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče RS v zgoraj omenjeni odločbi, in ugotovilo, da tožnik utemeljeno očita, da je tožena stranka pri obravnavi njegove ponudbe kršila postopkovna pravila javnega povabila.
Ker tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih temelji izpodbijana odločitev, torej tudi o ugotovitvah Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, je sodišče presodilo, da je tožbeni ugovor bistvenih kršitev določb postopka utemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - kozolec - oglasni pano - nenamenska raba
Bistveno po ZKZ je, da se kmetijsko zemljišče in kmetijski objekti, ki stojijo na njem, lahko uporabljajo le za namen kmetovanja. Kozolec se torej lahko uporablja le za spravilo sena oziroma kmetijskih pridelkov. Vsakršno drugačno uporabo, ki ni kmetijska, pa je šteti za nenamensko in s tem za neskladno z zakonom. Oglaševanje nedvomno ni kmetijska dejavnost oziroma dejavnost, ki bi bila sicer dovoljena po določbah ZKZ. Z zakonom je namreč izrecno zapovedana uporaba pomožnih kmetijskih objektov, med katere sodi kozolec, izključno za kmetijske namene. To izhaja iz zakonskega besedila, pa tudi iz namena zakonske ureditve, ki sledi ustavni zahtevi po posebnem varstvu kmetijskih zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožnik je uveljavljal svoje slabo psihično stanje, da so zemljišča del zaščitene kmetije, ki jih ne sme odtujiti, da kmetija daje dovolj dohodka le za lastno oskrbo in da je v težkem socialnem in finančnem položaju, kar je navedeno tudi v številnih listinah, ki jih je priložil. V prošnji za BPP je tožnik tudi navedel, da nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in da ima stroške z zdravili zase in za ženo, ki je invalidsko upokojena. S tem je po mnenju sodišča izpostavil dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 22. člena ZBPP.
Prav tako so bile po presoji sodišča tožnikove navedbe o tem, da zemljišče predstavlja del zaščitene kmetije, s katerimi ne sme razpolagati, in da tega niti finančno niti psihično ni sposoben, dovolj konkretne, da bi toženka tožnikovo prošnjo morala presoditi tudi z vidika tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
ZEKom-1 člen 100, 100/1, 100/2. ZUP člen 8, 9, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - pravica do izjave - zaslišanje priče - ustna obravnava
Tožena stranka bi morala tožeči stranki predstaviti študijo, ji razložiti, kako jo bo upoštevala in ji v tem oziru dati možnost izjave. Ker tega ni storila, je njena odločba obremenjena s kršitvijo pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Posledično se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
V trenutku, ko uradna oseba ugodi predlogu za zaslišanje prič, mora to izvesti na ustni obravnavi. S tem se uresničuje načelo materialne resnice (8. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Stranka lahko aktivno sodeluje v postopku. Pisna izjava priče je v tem pogledu izjemen dokaz; to je možnost, ki pride v obzir, ko to dovoljuje narava zadeve. Sem bodo sodile situacije, ko bo strankam zadoščala pisna izpoved priče oziroma jo bodo same predlagale brez zahteve po pričanju na ustni obravnavi.
Ne ZEKom-1 ne kakšen drug predpis toženi stranki ne nalagajo obveznosti zajetja točno določenega obdobja pred izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo.
nov objekt - novogradnja - legalizacija - objekt daljšega obstoja - vzdrževalna dela
Dela, ki izpolnjujejo pogoje za novogradnjo oziroma katerih rezultat je novogradnja, že pojmovno ne morejo biti vzdrževalna dela. Drugačna razlaga, po kateri bi se zaradi narave materiala za vzdrževalno delo štela tudi odstranitev in ponovna postavitev dotrajanega lesenega objekta, bi pomenila obid kogentnih zakonskih določb, po katerih je za novogradnjo (razen če gre za enostaven objekt) treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvedenec - verjeten izgled za uspeh
Sodišče ne more pritrditi tožniku, da je upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči za točno določenega izvedenca forenzične psihologije po končanem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, ker je bil predmetni dokazni predlog na glavni obravnavi kot nepotreben zavrnjen. Razlogi, ki jih v tožbi navaja tožnik so namreč vezani izključno na zakonitost izvedenega kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, katerega ustreznost, kamor sodi tudi presoja glede zavrnitve predlaganih dokazov ter vodenega postopka, bo lahko predmet presoje zgolj pred pritožbenim (rednim) višjim sodiščem.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/3, 8/3(e), 9, 9/1. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6.
omejitev gibanja - mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - ogrožanje varnosti - ogrožena osebna varnost - pridržanje - resna grožnja za javni red ali javno varnost - uporaba prava EU - kaznivo dejanje - ponovitvena nevarnost - ne bis in idem - začasna odredba
V okvir pojma javni red v kontekstu določila četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 spadajo tudi zaščita pred morebitnimi novimi (kaznivimi) dejanji, podobnimi tistim, ki jih je po neprerekanih dejstvih tožnik sicer že storil v Sloveniji, med tem ko se je nahajal v Sloveniji brez dovoljenja za vstop in bivanje v Sloveniji.
Tožnik je bil tik pred tem, da bi ga dne 13. 10. 2023 izpustili iz zapora na prostost, ker je prestal zaporno kazen, zaporno kazen pa je dobil izključno iz razloga, ker je storil tri kazniva dejanja. Šlo je torej za sankcijo kaznovalne narave. Določba 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 pa ni določba kaznovalne narave, ampak gre za ukrep na področju upravnega prava z namenom zavarovanja ljudi in premoženja zaradi potencialne nevarnosti tožnika za javni red. Po določbi člena 50 Listine nihče ne sme biti ponovno v kazenskem postopku ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil v Uniji v skladu z zakonom s pravnomočno sodbo že oproščen ali obsojen. Tožnik pa v upravnem postopku z izpodbijanim aktom ni bil ponovno kazensko sankcioniran.
Tožena stranka je imela ustrezno dejansko podlago za izrek izpodbijanega ukrepa in ga je ob izdaji pravilno oprla na okoliščino, da tožnik še vedno predstavlja realno nevarnost za življenje in varnost ljudi oziroma premoženja. Ta potencialna nevarnost za javni red oziroma za ljudi in premoženje namreč lahko obstaja tudi po prestani kazenski sankciji, kar pomeni, da pristojni organ lahko izreče ukrep upravne narave po četrti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 prosilcu za mednarodno zaščito tudi po prestani kazenski sankciji, če je potencialna nevarnost prosilca za javni red v zadostni meri izkazana, če je ukrep pridržanja sorazmeren in nujen, tako da ni mogoč z milejšim ukrepom doseči istega legitimnega cilja, to je zaščititi pravice do svobode in varnosti drugih ljudi. Ob tem je treba po sodni praksi Sodišča EU upoštevati naslednje dejavnike: individualno ravnanje prosilca, ki ogroža javni red, v smislu resnične, sedanje in dovolj resne nevarnosti, ki ogroža temeljni interes družbe. To nevarnost mora torej pristojni organ pred izrekom pridržanja preveriti in odločiti tako, da je ukrep zaščite svobode in varnosti drugih uravnotežen s posegom v svobodo prosilca. Za ukrep pridržanja zaradi zaščite javnega reda torej ne zadošča zgolj dejstvo, da je oseba bila obsojena za neko kaznivo dejanje. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, kot so: vrsta in teža tega dejanja, čas, ki je potekel od njegove izvršitve, ter okoliščine, v katerih so nacionalni organi prijeli tujca v povezavi z izvrševanjem kaznivega dejanja ter v katerih je tujec storil kazniva dejanja.
S samim sklicevanjem na odvzem prostosti kot težko popravljivo škodo, brez da bi tožnik ob tem izkazal neko osebno okoliščino posebne ranljivosti, ne more biti izkazana težko popravljiva škoda. Zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo kot neutemeljeno.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe - kriteriji za ocenjevanje vlog - strokovna presoja komisije
Sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj ter glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.
Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ustreznega področja.
ZZVZZ člen 15, 15-21, 20, 21. ZUPJS-C člen 30, 30/1.
prispevki za socialno varnost - obvezno zdravstveno zavarovanje - brezposelna oseba - obveznosti občine po zakonu - družinski člani
Če je osebi (vlagatelju ali njegovemu zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju) z odločbo centra za socialno delo priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in ni zavarovanec po drugih točkah prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, so izpolnjeni pogoji za zavarovanje na podlagi 21. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. S takšno razlago se tudi zasleduje temeljni cilj ZZVZZ, to je zagotoviti, da so vse osebe vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na eni od podlag, predvidenih v 15. členu navedenega zakona.
Tožničino lastništvo na določenih nepremičninah presega 40 % vrednosti primernega stanovanja in s tem ni izpolnjen splošni pogoj po 3. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
javni razpisi - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - neporavnane obveznosti
Za presojo zadeve je ključno, ali je imela tožeča stranka na dan, ko je oddala vlogo za pridobitev pomoči, poravnane vse neplačane zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka - nova dejstva
Tožnik ob podaji zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite ni navedel nikakršnih takšnih novih (pravno relevantnih) dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi tožena stranka morala pridobiti dokaze o stanju v izvorni državi ali morebitne druge dokaze. Iz njegovega tožbenega gradiva tudi ni razvidno določno zatrjevanje okoliščin, zaradi katerih bi bila njegova možnost pridobivanja tovrstnih dokazov bistveno otežena ali onemogočena. Tožnik je svoj zahtevek pavšalno utemeljeval s slabim premoženjskim položajem v Maroku, ki je z Odlokom Vlade Republike Slovenije o določitvi seznama varnih izvornih držav (Uradni list RS št. 47/22) razglašen za varno izvorno državo, s čimer ni bila izkazana verjetnost, da bi v morebitnem novem postopku izpolnjeval pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. Iz navedenega razloga bi bilo v konkretni zadevi kakršnokoli dodatno poizvedovanje odveč in ravnanje tožene stranke tudi ni bilo v nasprotju s členom 4(1) Kvalifikacijske direktive.
Na podlagi drugega odstavka 345. člena ZTFI-1 je Agencija pristojna, da pri odvetniku oz. odvetniški družbi, ki na svojem fiduciarnem računu vodi NVP preverja, ali jih vodi na način, da z njimi opravlja pomožne investicijske storitve iz 1. točke prvega odstavka 19. člena ZTFI-1.
Izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov za ugotovitev toženke, da je objava informacije o identiteti kršitelja v konkretnem primeru sorazmerna s težo kršitve oz., da niso izpolnjeni pogoji za uporabo četrtega odstavka 357. člena ZTFI-1.
ZUS-1 člen 25, 25/5, 39, 39/3. ZPP člen 155, 155/1.
tožba zaradi molka organa - molk upravnega organa - po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa - ustavitev postopka - odločitev o stroških
Ker je bilo izdano delovno dovoljenje tožnici vročeno 12. 6. 2023, tožnica pa na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
V obravnavani zadevi je tožnica imela na voljo pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa, ki pa je tožnica ni vložila, torej bi bila onemogočena meritorna obravnava tožbe na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, če ne bi bili podani pogoji za ustavitev postopka po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1. Zato je sodišče tožničine priglašene stroške postopka zavrnilo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - očitna pomota - elektronsko vročanje prek portala eDavki - fikcija vročitve
Do zamude roka je prišlo na podlagi očitne zmote, razlogi za nastanek te zmote pa so na strani obeh strank, ki bi obe (glede na svoje subjektivne lastnosti) morali delovati s povečano stopnjo skrbnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova postopka
Okoliščine, ki jih je tožnik v zvezi z obnovo postopka navedel v postopku pred toženko in ki so razvidne iz predhodnega povzetka izpodbijanega akta (enako pa velja tudi za tiste okoliščine, ki jih tožnik s tega vidika omenja v tožbi, to je da ne dobi službe v ZPKZ in da se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, kar vse narekuje znižanje kazni), ne predstavljajo katerega izmed z zakonom (to je prvim odstavkom 410. člena ZKP) taksativno določenih razlogov za obnovo kazenskega postopka.