umik tožbenega zahtevka - odmera pravdnih stroškov - pravni interes za tožbo - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - potrebnost stroškov
Toženka je v obravnavanem primeru izpolnila le tožničin denarni zahtevek, preostalega pa ni pripoznala. Pravdni stranki sta torej v pravdi deloma uspeli, zato druga drugi dolgujeta povračilo sorazmernega dela njunih potrebnih pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023933
ZPP člen 324, 454, 454/1, 454/2, 457. SZ-1 člen 29, 29/2. OZ člen 28. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v Občini Jesenice (2012) člen 21, 21/5.
postopek v sporu majhne vrednosti - obligatornost glavne obravnave - izjema od obligatornosti glavne obravnave - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - obseg obrazložitve - večstanovanjska stavba - pogodba o dobavi toplotne energije - sklenitev pisne pogodbe - konkludenten način sklenitve pogodbe - odklop iz sistema ogrevanja - odstop od pogodbe - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano
Odstop enega etažnega lastnika iz celotnega sistema ogrevanja po svoji naravi pomeni spremembo rabe skupnih delov (drugi odstavek 29. člena SZ-1). Etažni lastniki se lahko dogovorijo za drugačen način porazdelitve bremen, vendar pa morajo v takšnem primeru skleniti sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja (v smislu, da se posamezni lastnik izključi iz sistema plačevanja stroškov).
ZPP člen 206. ZNP člen 8, 9, 118. ZVEtL-1 člen 42. SPZ člen 105, 105/4.
ureditev razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - funkcionalno zemljišče k več stavbam - deljivost stvari - prekinitev nepravdnega postopka
Pripadajoče zemljišče oziroma (prej) funkcionalno zemljišče sodi k stavbi, z njo tvori neločljivo celoto, ni v samostojnem pravnem prometu in po svoji naravi in vsebini ne more biti predmet delitve. Zato je sodišče prve stopnje postopek pravilno prekinilo, dokler se ne ugotovi, ali parcela št. 94/5 ali njen del predstavlja pripadajoče zemljišče (tudi) k stavbi št. 952, saj v tem primeru ne more biti predmet delitve.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javna površina - grajeno javno dobro - javna cesta - družbena lastnina v splošni rabi - pravica uporabe - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini
Ugovor javnega dobra je utemeljen v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi v času pred 1. januarjem 2003. Takrat ni moč govoriti o pripadajočem zemljišču, ki bi bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe. V obravnavanem primeru gre za cesti, ki predstavljata tudi dovoz in dostop do obstoječih stavb in zemljišč izven oboda zazidalnega otoka, kar jasno izhaja iz izvedenskega mnenja. Zanju je značilen tranzitni karakter, predstavljata del prometne mreže.
Dejstvo, da sta bili cesti urejeni ob izgradnji soseske, še ne pomeni, da prestavljata skupno pripadajoče zemljišče k vsem stavbam v soseski K. Kupoprodajne pogodbe ne dajejo zadostne podlage, da bi bilo v ceno zajeto tudi sporno zemljišče. Plačilo stroška zunanje ureditve samo po sebi še ne pomeni, da so lastniki stavb/delov stavb na spornem zemljišču pridobili tudi (so)lastninsko pravico.
Nepremičnine, ki so bile predvidene za javne poti, je družbeno pravna oseba lahko uporabljala toliko časa, dokler poti niso bile zgrajene in urejene v skladu z ustrezno dokumentacijo. Ko pa so bile zgrajene, jih je lahko v skladu z njihovo namembnostjo vsak uporabljal.
ZIZ-UPB4 člen 3, 15, 20a, 71, 71/1, 71/2. ZPP-UPB3 člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP-UPB8 člen 280, 280/2.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - ugovor po izteku roka - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno in dokazno breme upnika - obseg oprave izvršbe - nedovoljene pritožbene novote - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zapadlost terjatve
Res je sicer, da je dokazno breme v zvezi z obstojem oziroma drugačno višino upnikove terjatve na dolžniku, vendar pa je potrebno pri vodenju izvršbe upoštevati tudi osnovna načela izvršilnega postopka, med njimi tudi načelo, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve opravi le v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo (3. člen ZIZ). Izhajajoč iz tega načela pa ni mogoče dati absolutne prednosti načelu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki strogo velja v pravdnem postopku (212. člen ZPP), saj se to načelo v izvršilnem postopku uporablja smiselno, v povezavi z drugimi določbami ZIZ (15. člen ZIZ). Glede na to pa mora izvršilno sodišče kljub vsemu paziti, da se izvršba ne opravlja (več), če je terjatev upnika poplačana oziroma ne obstoji.
ZDR-1 člen 74, 74/3, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZGD-1 člen 515.
vodilni delavec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - razrešitev
Čeprav je bila določitev vodilnih delavcev pri toženi stranki pomanjkljivo urejena oziroma pomanjkljiva, saj je imenovanje in razrešitev v pravilniku o organizaciji tožene stranke izrecno predvideno le za delavce nižje vodstvene ravni od izvršilnih direktorjev (ti predstavljajo drugo vodstveno raven, pod njimi pa so še tri vodstvene ravni), to kaže le na pomanjkljivost ureditve, ne pa na nemožnost razrešitve.
ZDR-1 člen 49, 89, 89/1, 89/1-5, 118, 125, 125/1.. ZPP člen 357a.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 11, 15, 15/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - krivdni razlog
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je v aktu o sistemizaciji za delovno mesto pomočnice direktorice določen pogoj poskusnega dela.
Pritožba utemeljeno graja materialnopravno stališče, da v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela delavcu ni dopustno očitati kršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja poskusnega dela, oziroma da je v primeru takih očitkov mogoča le redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res je sicer, da je kršenje pogodbenih obveznosti načeloma podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR člen 156.. ZPP člen 357a.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - odločitev o pravdnih stroških
Prestrogo je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za vsak dan, ki je v evidenci voden kot prost, našteti konkretne naloge, ki jih je prav tisti dan opravljal. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da bi tožnik moral za vse dni v tujini konkretno navesti, kaj je delal in to tudi dokazati, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni namreč ugotavljalo, ali je bila narava tožnikovega dela takšna, da je moral delovne obveznosti (bodisi operativne bodisi neoperativne narave) opravljati vse dni, ko je bil na misiji v tujini.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026350
OZ člen 149, 150, 153, 153/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - kršitev varnostnih predpisov - nevarna dejavnost - krivdna ali objektivna odgovornost
Morebitna nepravilna uporaba oziroma kršitve varnostnih predpisov s strani delavca, ki prispeva k nastanku škode, lastnosti nevarnosti praviloma ne odvzame, vpliva pa na presojo prispevka oškodovanca.
subjektivna razširitev tožbe - privolitev novega toženca
Tožeča stranka je tožbo razširila na novo toženko v smislu določila prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), takšna razširitev pa je dopustna le, če nova toženka v to privoli.
ZIZ-UPB4 člen 38, 38/6. EZ-1 člen 478, 478/1. SPZ člen 8. Uredba o energetski infrastrukturi člen 3, 5. ZPP člen 214, 337, 337/1.
predmeti izvzeti iz izvršbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nečelo superficies solo cedit - transformatorska postaja - neprerekano dejstvo - pritožbene novote
V skladu z Uredbo o energetski infrastrukturi transformatorske postaje in energetski transormatorji predstavljajo energetsko infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energeij in ne (tudi) za njeno proizvodnjo (5. člen Uredbe). Glede na to pa so s prepovedjo izvršbe v okviru določbe prvega odstavka 478. člena EZ-1 v celoti zajete.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00024112
KZ-1 člen 171, 171/1, 171/2.
uporaba sile - spolno nasilje - prisiljenje k spolnemu občevanju - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - izrek pogojne obsodbe
Zakonski znak kaznivega dejanja spolnega nasilja ni, kot to napačno razloguje pritožba, upiranje žrtve, ampak prisiljenje oškodovanca oziroma oškodovanke, da ta nekaj stori ali trpi, zato ni potrebno, da je uporabljena kdo ve kako velika sila, ki pri oškodovancu oziroma oškodovanki stre upor, tako, da lahko storilec doseže ali pa da oškodovanka trpi določena spolna dejanja, kar je opisano v obtožbi ali pa, kar tudi izhaja iz obtožbe, da stori kakšno spolno dejanje, kajti zakonski znak obtožencem očitanega kaznivega dejanja je prisila, ki pa je lahko bolj ali manj intenzivna.
Predočitev uradnega zaznamka priči ni nezakonito poslovanje sodišča, saj so uradni zaznamki dopusten spoznavi vir in predočitev le-tega lahko sledi po podani prosti izpovedbi zaslišanega, kot je bilo tudi v obravnavanem postopku, ko je bila oškodovanka kar nekajkrat zaslišana pred različnimi organi in so ji nato na sodišču bile predočene vse predhodne izjave, tako v fazi odkrivanja kaznivega dejanja, kot tudi v fazi preiskave in nato tudi v fazi sojenja.
Za storitev obtožencem očitanega kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 171 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od treh do petnajst let, zato se v takih primerih ne sme izreči opozorilne kazenske sankcije, torej pogojne obsodbe, temveč le kazen zapora.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Pri oceni invalidnosti je potrebno upoštevati svoj poklic, kot je opredeljen v 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2. Gre za delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Upoštevajo se torej delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in tudi vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica, ki jo je uvedel že prej veljavni ZPIZ-1, širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen.
Po 6. odstavku 63. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, zahteva, da za delo iz 3. odstavka tega člena šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti. Tudi pri ugotavljanju invalidnosti po 6. odstavku 63. člena ZPIZ-2 je potrebno izhajati iz splošne definicije poklica, in razen dela, ki ga je zavarovanec opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti, upoštevati tudi dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Upoštevati je torej potrebno vsa dela, ki jih je zavarovanec opravljal.
V 185. členu ZPP je določeno, da je potem, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev. Vendar pa lahko sodišče s sklepom dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024160
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/2. ZPP člen 319, 319/1. ZFPPIPP člen 385, 385/1, 396.
izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - res iudicata - aktivna legitimacija upnika - priznanje terjatve v stečajnem postopku - dvakrat obravnavana terjatev - napaka - brezplačna pravna pomoč - prerekanje prijavljene terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov
Ker je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi drugega izvršilnega naslova, ni mogoče govoriti o pravnomočno razsojeni stvari oziroma o res iudicati.
Vsebine terjatve, ki je bila upnici v stečajnem postopku priznana in je v stečajnem postopku v izterjevani višini ostala nepoplačana, izvršilno sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete ne more presojati, saj je na izvršilni naslov vezano in ga mora le še izvršiti. Res je bila enaka terjatev v stečajnem postopku priznana tudi Republiki Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da iz tega razloga upnica ni aktivno legitimirana in tega zneska ne more terjati od dolžnika. Če je prišlo do napake stečajnega upravitelja pri priznanju terjatve upnici, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje, bi bilo to treba sanirati v stečajnem postopku; v situaciji, ko je bila upničina terjatev v postopku osebnega stečaja neprerekana in priznana (in tudi že delno poplačana), pa je upnica pridobila izvršilni naslov za njeno izterjavo in ji pravnega varstva v izvršilnem postopku ni mogoče odreči.
ZDSS-1 člen 72.. ZPIZ-2 člen 82, 82/3, 122, 122/1, 122/3.
nadomestilo za invalidnost - pravica do dela s krajšim delovnim časom
V ZPIZ-2, ki predstavlja pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve, je v 86. členu določeno, da ima pravico do delnega nadomestila zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona. Torej zavarovanec, ki ima priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno.
Pravico do dela s krajšim delnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, kot temeljno pravico, priznano skladno z določbo 82. člena ZPIZ-2, zavarovancu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Sloveniji, zagotavlja delodajalec (tretji odstavek 82. člena ZPIZ-2). Nadalje je v prvem odstavku 122. člena ZPIZ-2 določeno, da se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Drugače povedano, se zavarovancu delno nadomestilo izplačuje od dneva, ko mu delodajalec na podlagi ugotovljene preostale delovne zmožnosti in z odločbo priznane pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, zagotovi delo na ustreznem delovnem mestu. Od tedaj dalje, torej od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, se delovnemu invalidu delno nadomestilo skladno z določbo 122. člena ZPIZ-2 tudi izplačuje in vse dokler opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025673
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4, 176, 176/1, 192, 192/2. ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1-11.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - oprostilna sodba - dejansko stanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče pa je pribavilo in na glavni obravnavi, kot je že obrazloženo, prebralo tudi mnenji sodnih izvedencev P. in Z., kot je to navedeno v točki 3 izpodbijane sodbe, pri čemer pa se sodišče tudi do zaključkov navedenih izvedencev ni prav v ničemer opredelilo in okoliščin, "da je oškodovanka G.M. (tudi funkcionalno) nepismena, da ima končane le tri razrede osnovne šole in ima tudi sicer znižane oziroma okrnjene spoznavne sposobnosti, zaradi česar, upoštevaje pri tem tudi njene podpovprečno intelektualne sposobnosti (izvedenec dr. Z.), niti ni sposobna načrtovanja sistematične manipulativnosti, kar sicer med drugim v svoji pritožbi izpostavlja tudi okrožna državna tožilka.
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da listine, ki jih je predložila tožena stranka "obračun regresa za letni dopust" še ne dokazujejo, da je bil regres tožniku tudi dejansko izplačan.
Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo ob pravilnem stališču, da je dnevnica povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju, pri čemer je službeno potovanje le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.