postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom
V kolikor dolžnik premoženja, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za poplačilo upnikov nima, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja, razen v primeru, ko bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.
Namen določbe 1. točke drugega odstavka 27. člena ZKZ je v tem, da se dosedanjemu zakupniku (še naprej) omogoči povečevanje in zaokroževanje zemljišč ter s tem gospodarski napredek njegovega kmetijskega gospodarstva. V predmetni zadevi gre najprej upoštevati, da je bil prvotni zakupnik teh zemljišč pašna skupnost M. oziroma vsi njeni člani skupaj. V okviru te pašne skupnosti je bil kmetijski podjem usmerjen v skupno izkoriščanje višinskih pašnikov, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da vsebinski naslednik te dejavnosti ni tožnik, temveč kvečjemu Zadruga M. P.. Nadalje velja, da ima tožnik, kot eden od bivših članov pašne skupnosti M., zgolj 1/9 delež pravic iz naslova zakupne pogodbe iz leta 2001, zato njegov interes za sklenitev (nove) zakupne pogodbe ni enak interesu, ki bi ga izkazovali vsi bivši člani te pašne skupnosti skupaj. Še posebej pa iz tega deleža ne more izvajati (polnega) pravnega upravičenja za kontinuiteto prostorske in stroškovne zaokroženosti svojega lastnega kmetijskega gospodarstva. Vsekakor pa je bistveno, da ima tožnik ”sopravico" do zakupa zgolj treh zemljišč od skupno petih, ki so sedaj predmet sporne oddaje. Ker so se vse te parcele oddajale v zakup kot celota, tudi v formalnem smislu svoje (zatrjevane) prednostne pravice na celotnem predmetu zakupa ni izkazal.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2 - 15. ZNP člen 37, 118.
nepravdni postopek - delitev solastnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je vrednosti zemljišč ugotavljalo na podlagi cenitev L. (kmetijska zemljišča) in D. (gozdna zemljišča) ter na podlagi cenitev po portalu GURS-a (stavbna zemljišča), pri čemer je mnenja sodnih izvedencev (cenilcev) ″v celoti povzelo pri odločitvi″ (glej točko 23. obrazložitve sklepa). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da so utemeljeni prav vsi v obeh pritožbah konkretizirani očitki v zvezi z napačnim povzemanjem vrednosti posamičnih zemljišč. D. je za gozdna zemljišča namreč uporabil metodo donosne vrednosti (skupaj vrednost 28.812,00 EUR) in jo nato korigiral z metodo poštene tržne vrednosti (skupna vrednost 21.929,00 EUR). Sodišče prve stopnje je v tem delu tudi, čeprav je cenitvi sledilo v celoti, (iz neznanih razlogov) upoštevalo le prvo cenilčevo metodo in tega ni pojasnilo, zato sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti oziroma so odločilni razlogi o relevantnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024569
SPZ člen 40, 60. ZPP člen 8, 44, 44/3, 226, 226/2, 286b. OZ člen 255, 259, 259/1, 260.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičnini - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor - načelo proste presoje dokazov - prevod listin v tujem jeziku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (glej 40. in 60. člen SPZ), zaradi česar zadostuje, da kupec premičnine dokaže navedeni dejstvi in mu ni treba dokazati tudi vpisa premičnine v knjigo osnovnih sredstev ali v določen register.
Pritožbena kritika glede predloženih računov ni utemeljena. Razen enega so sicer vsi računi v zvezi z nakupom spornih delovnih strojev res predloženi v tujem jeziku, vendar pa so bistveni podatki iz teh računov (pogodbeni stranki, vrsta oziroma tip delovnega stroja in njegova letnica, datum računa, cena) razumljivi tudi brez (laičnih) prevodov, ki so jim sicer priloženi. Ker ne gre za obsežno in kompleksno listinsko dokumentacijo, pri kateri bi bil pomemben vsak detajl napisanega, prav tako pa predloženi računi tudi ne predstavljajo edinega dokaza, na katerega bi sodišče prve stopnje oprlo odločitev v tem postopku, nepredložitev overjenih prevodov računov (drugi odstavek 226. člena ZPP) ne predstavlja kršitve, ki bi onemogočala preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe ali ki bi tožencu onemogočala učinkovito uveljavljanje njegovih pravic v postopku. Tudi brez (overjenih) prevodov računov bi toženec, če to že zatrjuje v pritožbi, lahko opredelil, v zvezi s katerimi delovnimi stroji računi niso predloženi, in zakaj iz njih ni razvidno, da bi se nanašali ravno na katerega od zarubljenih delovnih strojev.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.
postopek likvidacije - stečajni postopek - likvidacijski upravitelj - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodstva
Likvidacijskega upravitelja v okviru določb ZGD-1 in ZFPPIPP ni mogoče šteti kot poslovodjo. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja je v ZGD-1 urejena posebej in celovito in določbe ZGD-1 glede tega predstavljajo lex specialis glede na določbe ZFPPIPP.
nevarna dejavnost - lestev - delo v premogovniku - objektivna odškodninska odgovornost
Vzpenjanje po navpični, približno 30 metrov visoki lestvi z okroglimi prečkami že samo po sebi predstavlja rizično in nevarno delo. Njegova nevarnost in rizičnost pa je še toliko večja, če se opravlja v neosvetljenem premogovniškem jašku približno 400 metrov pod površjem zemlje, kjer si vzpenjalec po lestvi delovni prostor, očitno zgolj v smeri, kamor je usmerjena njegova glava, osvetljuje zgolj z naglavno svetilko. Opravljanje takšnega dela, čeprav ga je njegov opravljalec opravljal pred tem že več let in v času škodnega dogodka ni bilo nobenih posebnosti, predstavlja nevarno dejavnost. Podana so namreč tako objektivna merila (vzpenjanje po visoki navpični lestvi, neosvetljen premogovni jašek, službena dolžnost opravljanja takšnega dela), kot subjektivna merila (nošnja naglavne svetilke, s katero si je med vzpenjanjem lahko osvetljeval le prostor pred glavo), to pa daje podlago za zaključek, da gre, glede na okoliščine konkretnega primera, za nevarno dejavnost.
ZD člen 210, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2 -14.
sklep o dedovanju - izrek sklepa - obrazložitev - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi
V 7. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo povsem kontradiktorne razloge, in sicer je zapisalo, da so v konkretni zadevi sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica dediča (zlasti vračunanje v dedni delež in vrnitev darila, kar uveljavlja dedič), nato pa dodalo, da ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, in da bo zato upoštevaje 210. člen ZD o pravnem vprašanju odločilo sodišče samo. V nadaljevanju obrazložitve se sodišče prve stopnje ne samo sklicuje na zgoraj omenjeni neobstoječ institut v zvezi z dedovanjem nepremičnin (op. kar vpliva tudi na odločitev o premičninah), temveč nato v nadaljevanju obrazložitve povsem kontradiktorno v zvezi z denarjem, ki ga je zapustnica odstopila dedinji v zapuščinskem postopku po očetu, zaključi, da v tem obsegu pa gre za odstop dednega deleža in za darilo, ki ga je dedinja dolžna vrniti v zapuščino v obsegu, da se dopolni dedičev nujni delež. Iz vsega navedenega izhaja, da so razlogi sodišča prve stopnje sami s seboj v nasprotju in da so v tolikšni meri nejasni ter nerazumljivi, da izpodbijanega sklepa pritožbeno ni mogoče preizkusiti.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/2, 92, 116, 117. ZPP člen 183, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - nedovoljene pritožbene novote - pobotni ugovor in nasprotna tožba
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje kljub pozivu tožene stranke v pripravljalni vlogi ni po uradni dolžnosti izvedlo dokaznega postopka ugotovitve ničnosti Gradbene pogodbe. Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, namreč ni izjema od razpravnega načela. Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se prizadeta stranka nanjo izrecno ne sklicuje, nikakor pa ne spreminja vsebine razpravnega načela, ki v konkretnem primeru toženki nalaga dolžnost, da navede vsa dejstva, ki morajo obstajati, da bi sodišče lahko sklepalo o ničnosti Gradbene pogodbe.
Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 11. 2017 izrecno navedla, da bi upravičenost izplačila zadržanih sredstev lahko uveljavljala v drugem pravdnem postopku, kakor tudi plačilo OVD in delo koordinatorja za VD ter predvsem opravljena dodatna dela, da pa zaradi racionalnosti predlaga sodišču, da vse zadeve združi. Tožena stranka je torej postavila nasprotni tožbeni zahtevek, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot nasprotno tožbo in ne kot pobotni ugovor.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - načelo publicitete - navedba listin, ki so podlaga za vpis - izjava skrbniškega notarja
Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpis
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024052
OZ člen 29, 29/1, 29/3, 106, 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 470, 470/2, 477, 477/1, 505.
prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - dogovorjene lastnosti stvari - razvezana pogodba - odstop od pogodbe - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - kritni kup - učinki razvezane pogodbe - povrnitev škode - obseg odškodnine - poslovna odškodninska odgovornost - predvidljiva škoda - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - nasprotna ponudba
Tožeča stranka se je odločila za drugačno (dražje) blago in je višja cena torej posledica tega, da je tožeča stranka pri tujem dobavitelju naročila kakovostnejši in termično že obdelan les in ne posledica tega, da je zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti morala enako blago, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama, kupiti po višji ceni pri drugem dobavitelju, pri čemer toženkina pogodbena obveznost termične obdelave lesa oziroma kritja stroškov le-te ni obsegala. Zatrjevane razlike do višje cene termično obdelanega kakovostnejšega lesa tujega dobavitelja zato tožeča stranka ni upravičena terjati od tožene stranke, posledično pa tudi ne stroškov prevoza tega lesa.
Nasprotna ponudba pomeni, da je prvotna ponudba zaradi zavrnitve prenehala. Ker je nesporno tudi tožena stranka navedeno naročilo podpisala in ga pričela izvajati, je šteti, da je ponudbo (naročilo) tožeče stranke sprejela, kar pomeni, da bi morala zagotoviti les primerne kvalitete za termično obdelavo, tožeča stranka pa je takšen les utemeljeno pričakovala.
Toženo stranko je šteti kot strokovnjaka za les in bi torej mogla in morala vedeti, kakšen les je primeren za termično obdelavo. Prav tako pa jo je, izvajalec termične obdelave opozoril, da les, ki ga je dostavila, za takšno obdelavo ni ustrezen. Kljub temu je tožeči stranki zagotavljala, da bo po termični obdelavi ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po njenem zadevnem naročilu, zaradi česar je nato tožeča stranka družbi S. potrdila naročilo termične obdelave prve dostave lesa. S tem je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča nase prevzela tveganje za nastanek stroška nepotrebne termične obdelave, v primeru, da bi po tej ostalo premalo lesa primernega za dokončno obdelavo (skobljanje) in izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Ker pa se je v obravnavanem primeru zgodilo ravno to, je tožena stranka dolžna tožeči povrniti te stroške.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 47, 47/4. ZVEtL člen 7, 30. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - redna raba stavbe - grajeno javno dobro - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - varstvo javnega interesa - domneva o lastniku nepremičnine
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno zemljišče pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred letom 2003, je dejstvo, ali je to zemljišče v času družbene lastnine pomenilo njeno funkcionalno zemljišče.
Pri predmetnem zemljišču ni šlo za zemljišče, namenjeno javni rabi, saj upravna dovoljenja, na podlagi katerih so bili predmetni objekti zgrajeni, namenska vezanost predmetnega zemljišča redni rabi stavb in specifična prostorska situacija, obravnavano zemljišče povezujejo z redno rabo stavb in ne z javno rabo.
ZFPPIPP člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/2, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3, 442/3-2. OZ člen 6, 299.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - škoda - vzročna zveza - insolventnost - skrbnost ravnanja - profesionalna skrbnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - stečajni postopek - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno ugotovljena terjatev
Toženec ni niti pokušal izpolniti katere od obveznosti poslovodstva, ki so določene v 34. členu oziroma 35. - 39. členu ZFPPIPP oziroma kot poslovodja, od katerega se terja profesionalna skrbnost (6. člen OZ), ni pravočasno izvedel potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja niti ni sprožil stečajnega postopka. S tem je podana protipravnost njegovega ravnanja kot eden izmed potrebnih elementov za nastanek toženčeve odškodninske odgovornosti.
Ker toženec v tem postopku ni isti kot toženec v gospodarskem sporu, je v obravnavanem sporu lahko ugovarjal tako temelju kot višini terjatve oziroma škode.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - pravni interes - nova dejstva - pogoj nekrivde - pravni interes za vodenje stečajnega postopka - časovne meje pravnomočnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka
Člen 337 ZPP, ki se v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja smiselno, pod pogojem nekrivde sicer omogoča navajanje novih dejstev, vendar gre lahko le za subjektivno nova dejstva, ne pa za nova dejstva v objektivnem smislu.
Sklep, da upnik ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom bi bilo mogoče zavzeti zgolj v primeru, če bi bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan. V takem primeru upnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija.
Naročnik mora podjemnika obvestiti o konkretni napaki. Temu pa ne more zadostiti zgolj s splošnim (pavšalnim) sklicevanjem, da predmet pogodbe ni takšen, kot je dogovorjeno, da ne dela zadovoljivo ali tako, kot bi moral ipd. Naročnik je, čeprav je praviloma res laik, na določen način oz. na podlagi določenih dejstev, ki zadevajo lastnosti ali delovanje predmeta pogodbe, vendarle moral priti do ugotovitve o neustreznosti tega predmeta. V nasprotnem primeru namreč niti ne bi mogel ugotoviti, da napaka sploh obstaja. Takšna dejstva sestavljajo laični opis napake, ki ga mora naročnik sporočiti podjemniku.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
stečajni postopek nad pravno osebo - stranke glavnega stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba
Pritožnik kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.
Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena.
Zato je sklep o delitvi oblikovalne narave, vendar pa vsbuje tudi dajtveni del, s katerim se naloži izvedba delitve, čeprav sklep v celoti predstavlja odločitev o načinu delitve, s katerim se konča v sklepu določeno preoblikovanje skupne lastnine na predmetih delitve.
Iz oblikovalne narave sklepa o delitvi in nastopa učinkov sklepa o delitvi, ko šele z v sklepu zajeto odločitvijo sodišča o načinu delitve pride do preoblikovanja skupnega premoženja oziroma skupne lastnine nasprotna udeleženka v času uveljavljenega pobotnega ugovora (terjatve iz naslova skupnih prihrankov), ni imela še nobene terjatve, prav tako pa tudi predlagatelj zoper njo ne.4 Tako v zvezi z njeno v pobot uveljavljano terjatvijo zoper predlagatelja iz naslova skupnih prihrankov, niso izpolnjeni splošni pogoji iz 311. člena OZ, ker med predlagateljem in nasprotno udeleženko niso obstajale nobene denarne obveznosti, ki bi si stale nasproti.
Denarni prihranki pomenijo zgolj namensko opredelitev njihovega nastanka po udeležencih. Sicer denarna sredstva kot predmeti skupnega premoženja predstavljajo istovrstne generične stvari, ki so lahko predmet fizične delitve, to pa zaradi svoje istovrstnosti v svojem celokupnem obsegu.
Obresti, kot jih določa šesti odstavek 70. člena SPZ gredo, zgolj takrat, ko sodišče namesto prodaje dodeli solastno (skupno) stvar enemu od solastniku proti njegovi obveznosti, da izplača drugim solastnikom sorazmerni del prodajne cene.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.