KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024204
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1. KZ člen 37, 38, 244, 244/1, 244/2.
zloraba položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - udeležba pri kaznivem dejanju - akcesornost - obnova kazenskega postopka - nova dejstva ali novi dokazi - novi dokazi - strokovno mnenje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker ni mogoče enačiti v opisu temeljnega kaznivega dejanja A. A. opisanih dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na B. B., z opisom napeljevanja kot oblike udeležbe B. B., obsojeni s pritožbenimi navedbami, da je v posledici izreka oprostilne sodbe za B. B. odpadel eden od konstitutivnih zakonskih znakov, opisan v temeljnem kaznivem dejanju A. A., zaradi česar tudi ni več podano temeljno kaznivo dejanje A. A. in s tem ne dejanje pomoči C. C., ne more biti uspešen.
Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu svojo odločitev v zvezi z izrekom oprostilne sodbe za B. B. zmotno utemeljuje z dejstvom, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 59294/2010, z dne 18. 6. 2015, vendarle kljub razveljavitvi prvostopenjske sodbe za B. B. zahtevi za varstvo zakonitosti C. C. v delu zaradi dejanja pomoči k temeljnemu kaznivemu dejanju A. A. in A. A. v celoti zavrnilo kot neutemeljeni, sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožnik namreč spregleda določbo drugega odstavka 424. člena ZKP, po kateri bi Vrhovno sodišče, v kolikor bi povezovalo dejanje napeljevanja B. B. s temeljnim kaznivim dejanjem A. A. oziroma z dejanjem pomoči C. C., imelo pooblastilo ravnati tudi v korist A. A. in C. C., pa temu ni bilo tako (beneficium cohaesionis oziroma pravna dobrota pridruženja).
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je skladno z določbo 44. člena ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za delo, je tudi tožnica za obdobje, ko je dejansko opravljala dela in naloge logopeda II upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala.
določitev stikov z otrokom - določitev preživnine za mladoletnega otroka - zaključek glavne obravnave - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitna preživninska zmožnost - dopust - kreditne obveznosti - preživninska obveznost do drugih
Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki uravnoteži tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta).
Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
začetek teka zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Toženec je z izjavo 14. 5. 2012 pripoznal predhodno že zapadlo tožničino terjatev. S tem je bilo zastaranje terjatve pretrgano. Toženec se je z izjavo zavezal poravnati dolg "nemudoma, ko prejme denar". Rok izpolnitve v toženčevi izjavi ni bil natančno določen, ampak je bila toženčeva izpolnitev odložena v prihodnost, pravdni stranki pa soglašali o odložitvi izpolnitve toženčeve obveznosti. Glede na to, da je bila izpolnitev toženčeve obveznosti plačila odložena do trenutka "ko bo prejel denar", je z materialnopravnega vidika jasno, da po pretrganju zastaranje ni začelo znova teči že naslednji dan po 14. 5. 2012, ampak je bil začetek teka zastaranja "vezan" na dan, ko bo toženec imel denar za izpolnitev te obveznosti. Kdaj je nastopil ta dan, ko je toženec razpolagal z denarnimi sredstvi za plačilo svojega dolga in je tedaj začelo znova teči zastaranje, bi moral v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena izkazati toženec, ki pa temu bremenu ni zadostil.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 15, 15/1, 15/1-1.
vojak - misija - dodatek k plači - dodatek za nevarne naloge
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožniku v spornem obdobju pripada dodatek za nevarnost oprlo na ocene varnostnih razmer za Palestinska območja, sprejete s strani Sveta za nacionalno varnost. Ker je tožnik v obdobju, za katerega zahteva višji dodatek za nevarnost, opravljal delo v Palestini, in ne v Izraelu, sodišče prve stopnje pravilno ni uporabilo ocene stopnje nevarnosti za Izrael, sprejete za obdobje od 6. 11. 2012 dalje. Drugačno zavzemanje tožnika tako ni utemeljeno, saj vztraja pri sklicevanju na oceno sekretariata, ki se nanaša na Izrael, in ne na Palestinska območja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - denarno povračilo - reparacija - sodna razveza
Neto zneske plač tožnica izrecno zahteva za "čas od prenehanja zaposlitve pri toženi stranki dalje do odločitve sodišča prve stopnje", torej kot reparacijo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Reparacija pomeni vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tj. vzpostavitev delovnega razmerja in vseh pravic, ki iz njega izhajajo, za nazaj, za čas, ko jih zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni bilo. Za takšno situacijo pa pri tožnici ne gre. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da na podlagi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje pri toženi stranki tožnici še ni prenehalo oziroma da še obstaja tudi na dan odločitve sodišča prve stopnje in je zato reparacijski zahtevek (in s tem tudi zahtevek za plačilo neto plače oziroma pravilno neto nadomestila plače za čas od prenehanja zaposlitve pri toženi stranki do odločitve sodišča prve stopnje) utemeljeno zavrnilo.
spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - dodelitev v varstvo in vzgojo - otrokova korist - otrokovi stiki - določitev obsega stikov - določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti - otrokove potrebe
Pri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in precenjevanja njegove zrelosti. Vse navedeno podpira zaključek sodišča prve stopnje, da je zaupanje v vzgojo in varstvo očetu A. v korist.
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZS člen 113a.. OZ člen 378.
Tožena stranka pripadnikom SV na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Sodišče prve stopnje je tudi glede teka zakonskih zamudnih obresti upoštevalo ustaljeno sodno prakso v tovrstnih sporih, da je tožena stranka v zamudi s plačilom od tožnikove vrnitve z misije.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - elektronsko vročanje - vložitev vloge v elektronski obliki - elektronski podpis
Čeprav ZPP dopušča možnost vložitve vloge v elektronski obliki, ne zadošča, da jo stranka pošlje sodišču na elektronski naslov, objavljen na spletni strani sodišča. Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema ureja Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (Pravilnik), sprejet v skladu s pooblastilom iz 7. odstavka 105.b. člena ZPP. Sicer pa 2. odstavek 105.b člena ZPP jasno določa, da mora biti vloga, posredovana v elektronski obliki podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (torej overjenim s kvalificiranim potrdilom).
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5, 12b, 12b/2. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/4, 49, 60, 60/2.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - nepopolnost predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - pozivni sklep - dopolnitev nepopolnega predloga - zavrženje predloga - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - vsebinski preizkus - davčna tajnost
Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora tako predlog za oprostitev, kot tudi za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vsebovati soglasje stranke, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s pozivnim sklepom sodišča prve stopnje in omenjenega soglasja ni predložila, sodišče prve stopnje ni moglo celostno ugotoviti njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki se upošteva tako pri odločanju o oprostitvi, kot tudi odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse.
Določbe 12. člena ZST-1 niso same sebi namen, saj te podatke in izjave sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke, da poda soglasje, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Čeprav drži, da se lahko vse zgoraj navedeno nadomesti, če ne z drugimi predmeti pa v denarni protivrednosti, je treba težko nadomestljivost škode ocenjevati upoštevaje vsakokratne okoliščine konkretnega primera. Tožnik sicer začasno in zasilno rešuje nastalo situacijo ter to celo priznava, vendar je stališče sodišča prve stopnje, da se da vse, kar je ostalo v stanovanju (tožnik je omenjal dokumente, oblačila, potrebščine za osebno nego in druge osebne predmete), preprosto v celoti nadomestiti in da zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, izredno strogo. Gre za več kot le za materialno prikrajšanje in neživljenjsko je pričakovanje, po katerem bi si moral tožnik vse navedeno nadomestiti (npr. dokumente tudi v postopkih pred uradnimi organi) in kasneje očitno zoper toženca uveljavljati ustrezne zahtevke iz naslova različnih prikrajšanj. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe gre vseeno lahko za težko nadomestljivo škodo, ko je tožnik razmere le zasilno in začasno uredil. Navedeno še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je tožnik izpostavil (glej navedbe zgoraj, ki so dovolj konkretizirane za obravnavanje), da za toženca z izdajo odredbe ne bodo nastale neugodne posledice.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena
Ker je toženka ugovarjala, da zatrjevana škoda ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo, se je zaradi aktivnosti toženke trditveno breme prevalilo na tožnico. Tožnica je bila v taki procesni situaciji torej tista, na kateri je bilo breme navedbe trditev in predlaganja dokazov v smeri obstoja posameznih težav, torej obstoja vzročne zveze med škodo in škodnim dogodkom.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - duševna bolezen - prisilno zdravljenje
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in ki se po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje trenutno lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za podaljšanje pridržanja za dobo nadaljnjih šestih tednov.
Ker je v konkretnem primeru tekom sodnega postopka prišlo do smrti tožnika, ki nima pooblaščenca, to je do razloga navedenega v 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, ima ta dogodek za posledico zastoj postopka in sicer zaradi tega, ker ima sklep deklaratorni značaj, z dnem tožnikove smrti.
Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da so pri tožniku potrebne stvarne razbremenitve, kot so mu bile priznane že v predsodnem postopku, pa tudi časovna razbremenitev, ki mu jo je priznalo sodišče prve stopnje. Ni pa potrebe za dodatne stvarne razbremenitve.
pravočasnost pritožbe - vloga v elektronski obliki - elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZKP se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Peti odstavek istega člena določa, da minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa teh vlog ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča.
Ministrstvo za pravosodje RS še ni sprejelo ustreznega pravilnika o elektronskem poslovanju v kazenskih postopkih, niti še ni vzpostavljen informacijski sistem, ki bi omogočal elektronsko vlaganje sodnih pisanj strankam kazenskih postopkov, zato vlaganje pritožb po elektronski poti še ni mogoče.
ZDR-1 člen 44, 131.. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 298, 298/4, 300, 300/3, 363, 363/3.
pobotni ugovor - plača - odpravnina - regres za letni dopust - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je nasprotno tožbo izločilo iz skupnega obravnavanja v drugem sporu, na naroku pojasnilo, da je to storilo zato, ker bi to terjalo izvedbo obširnega dokaznega postopka ter se ob tem sklicevalo še na ekonomičnost in hitrost postopkov. S tem je torej obrazložilo svojo odločitev o razdružitvi zadev, kar pa niti ni bilo potrebno - glede na to, da zoper tak sklep sploh ni pritožbe. To ni sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato tudi ni bilo potrebno navedene obrazložitve o razdružitvi zadev povzeti še v obrazložitvi sodbe, saj to na pravilnost in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Glede na navedeno se pokažejo kot nerelevantni pritožbeni očitki o obrazloženosti oziroma o nemožnem preizkusu pravilnosti razločitve postopkov v smislu kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za odločilne okoliščine primera.