ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR člen 156.. ZPP člen 357a.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - odločitev o pravdnih stroških
Prestrogo je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za vsak dan, ki je v evidenci voden kot prost, našteti konkretne naloge, ki jih je prav tisti dan opravljal. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da bi tožnik moral za vse dni v tujini konkretno navesti, kaj je delal in to tudi dokazati, je zmotno uporabilo materialno pravo in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni namreč ugotavljalo, ali je bila narava tožnikovega dela takšna, da je moral delovne obveznosti (bodisi operativne bodisi neoperativne narave) opravljati vse dni, ko je bil na misiji v tujini.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - subjektivni element kaznivega dejanja - naklepno kaznivo dejanje
Prvostopno sodišče pa je po obsežno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ni ničesar, kar bi dokazovalo, da sta obdolžena A.F. in M.Ž. kazniva dejanja, ki so se jima očitala, storila z naklepom, pri čemer je prvostopno sodišče pravilno zaključilo tudi, da obtožba tudi sicer ni ustrezno pojasnila, zakaj bi naj oba obdolženca sploh želela storiti takšna kazniva dejanja, kaj konkretno bi naj bile okoliščine, ki bi naj izkazovale naklep obeh obdolžencev, pa državno tožilstvo ne pojasnjuje niti v pritožbi.
odpoved najemne pogodbe - rok za odpravo kršitev - najemna pogodba za nedoločen čas - neplačilo najemnine - osebni stečaj
Glede na to, da tožnica pred vložitvijo zahtevka na odpoved najemne pogodbe toženca ni opozorila na kršitev in mu tudi ni določila načina in roka za odpravo navedene kršitve, kar je predpostavka za odpoved najemne pogodbe po 3. odstavku 15. člena Najemne pogodbe (enako določilo vsebuje tudi 3. odstavek 103. člena SZ-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo in v točki 20 obrazložilo, da tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ni utemeljen in posledično, ker najemna pogodba za nedoločen čas ni odpovedana, tudi ni utemeljen zahtevek na izselitev toženca iz predmetnega stanovanja, zato je sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sodbe ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je nerazumljiv, v obrazložitvi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(2), 272, 272/1, 272/1-2.
ločitvena pravica na zalogah - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje - nastanek terjatve - pridobitev ločitvene pravice - sočasnost
Pojem sočasnosti oziroma besedna zveza "terjatev, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje" se ne sme jemati v strogem jezikovnem pomenu. To bi bilo v nasprotju z običajnimi življenjskimi okoliščinami, poslovno prakso in namenom zakonodajalca. Zato je treba v vsakem posameznem primeru presojati, ali so bila vsa odločilna pravna dejanja upoštevajoč vse relevantne okoliščine opravljena v običajnih in primernih časovnih okvirih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče je resda navedlo, da mora biti za vsak vpogled podana poslovna upravičenost, da mora biti vpogled vezan na potrebe bančnih storitev po nalogu strank, po odredbi sodišča ali za določeno tržno akcijo, da mora torej biti podana dopustna pravna podlaga. Vendar pa je, kar prav tako izhaja iz izpodbijane sodbe in kar je po presoji pritožbenega sodišča ključno za ugotovitev neutemeljenosti pritožbenih navedb, bistveno predvsem to, da je tožnica vpogled izvedla za svoj zasebni namen, ki ni bil v nobeni zvezi z izvajanjem nalog delovnega mesta. Vpogledi so dovoljeni samo iz razlogov na strani tožene stranke, ne iz zasebnih razlogov bančnika.
To, da ji že sam sistem (nadzora) ni onemogočil nedopustnega vpogleda, ni okoliščina, ki bi lahko privedla do zaključka o nezakonitosti odpovedi.
zamudna sodba - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožba (razen v delu, glede katerega je tožbo zavrglo) sklepčna oziroma, da je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nezakonito prenehanje delovnega razmerja, po materialnem pravu utemeljen, saj tožniku delovno razmerje (zgolj z odjavo iz zavarovanja) ni prenehalo na katerega od zakonitih načinov (77. člen ZDR-1), zlasti pa ne na podlagi njegove odpovedi.
Dejstvo, ki ga poudarja toženka v pritožbi, da je imel njen zavarovanec družba A. d. o. o., z družbo B. d. o.o., sklenjeno kooperantsko pogodbo in da sta družbi sklenili sporazum o organiziranju in izvajanju varstva pri delu na skupnem delovišču, dodatno potrjuje ugotovitev, da tožnik ni bil napoten delavec, družba A. d. o. o., pa ne delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Tožnik je kot delavec družbe A. d. o. o., opravljal delo na (skupnem) delovišču, na katerem je bil s sporazumom o organiziranju in izvajanju varstva pri delu na skupnem delovišču kot odgovorna oseba za koordiniranje varnega dela določen C.C.. Pravilno je ugotovilo tudi, da se je s sporazumom tudi družba A. d. o. o., torej tožnikov delodajalec in toženkin zavarovanec, zavezala imenovati odgovorne osebe za vodenje posameznih del, razporejanje delavcev in izvajanje varnostnih ukrepov v skladu s predpisi, pa te zaveze ni izpolnila.
odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - materialno pravni ugovor - predobravnalni narok
Ugovor pravne narave je lahko sestavni del ugovora zoper obtožnico, ki ga je obdolženi B.V. vložil 27. 2. 2013, sodišče prve stopnje pa ga je že s sklepom I Ks 52458/2010 z dne 8. 10. 2013, kot neutemeljenega zavrnilo. Lahko pa je tudi sestavni del odgovora na obtožbo, vendar šele po predstavitvi obtožnice, ko se je torej glavna obravnava že začela (prvi odstavek 321. člena v zvezi z drugim odstavkom 322. člena ZKP).
Kdaj sta odredba za hišni preiskavo in odredba iz prvega odstavka 156. člena ZKP v zadostni meri obrazloženi, je dejansko vprašanje, odvisno od okoliščin posameznega primera.
Pritožnikova pripomba o identičnosti vsebine in obrazložitev, bržkone odredb za hišne preiskave, je sicer točna, vendar mora biti hkrati upoštevana nespremenjenost kaznivih dejanj, njihovih osumljencev in končno, da so bile hišne preiskave odrejene na različnih naslovih. V takšnem primeru kakšna posebna ali dodatna individualizacija, kolikor je sploh mogoča, ni potrebna.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR člen 38, 38/2, 72.. ZDR-1 člen 40, 40/3.. OZ člen 5, 60, 60/2, 83.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - delavski direktor - prenehanje funkcije - poslovodna oseba - načelo vestnosti in poštenja
Sklicevanje tožene stranke na ničnost konkurenčne klavzule, ki jo je sama vnesla v pogodbo o zaposlitvi tožnika, vedoč, da je v nasprotju s prisilnimi predpisi, bi pomenila ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Glede na to, da je tožena stranka sestavila konkurenčno klavzulo in pogodbo o zaposlitvi za tožnika, bi bilo v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, če bi se ona sama lahko sklicevala na ničnost pogodbenega določila o konkurenčni klavzuli. Ni nepomembno, da je v času njene veljavnosti tožnik izpolnjeval obveznost iz konkurenčne klavzule in se vzdržal konkurenčnih ravnanj, tožena stranka pa se na ničnost sklicuje retroaktivno v povezavi z njeno obveznostjo plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, torej bi s tem oškodovala pogodbi zvesto nasprotno stranko.
Pravilno je stališče, da je v konkretni situaciji tožnik svoje obveznosti izpolnil že s tem, da v času veljavnosti konkurenčne klavzule ni opravljal toženi stranki konkurenčnega ravnanja, pri tem pa mu ni treba dokazovati, da je dejansko imel možnost konkuriranja toženi stranki.
Skladno z uveljavljeno sodno prakso je enostranski odstop od konkurenčne klavzule mogoč najkasneje do trenutka prenehanja delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026350
OZ člen 149, 150, 153, 153/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - kršitev varnostnih predpisov - nevarna dejavnost - krivdna ali objektivna odgovornost
Morebitna nepravilna uporaba oziroma kršitve varnostnih predpisov s strani delavca, ki prispeva k nastanku škode, lastnosti nevarnosti praviloma ne odvzame, vpliva pa na presojo prispevka oškodovanca.
Po 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2 je svoj poklic delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Svoj poklic torej poleg dela na delovnem mestu, na podlagi katerega je bila oseba vključena v zavarovanje, vključuje tudi vsa druga dela, ki ustrezajo njenim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.
V konkretnem primeru ni podano nobeno od dejanskih stanj iz 53. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju ostalih pogojev mogoče vdovi pravico do vdovske pokojnine med drugim priznati le: če je do moževe smrti bila popolnoma nezmožna za delo, ali; če je popolnoma nezmožna za delo postala v enem letu po njegovi smrti, oz. če je popolnoma nezmožna za delo postala med trajanjem pravice do vdovske pokojnine kot uživalka pravice ob otroku, do katerega je imela dolžnost preživljanja.
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da listine, ki jih je predložila tožena stranka "obračun regresa za letni dopust" še ne dokazujejo, da je bil regres tožniku tudi dejansko izplačan.
Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo ob pravilnem stališču, da je dnevnica povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju, pri čemer je službeno potovanje le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
ZPP člen 318, 318/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zamudna sodba - ocena poskusnega dela
ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložitvi dejanski razlog za odpoved. Stališče sodišča prve stopnje, da presojana odpoved takšne obrazložitve ne vsebuje, je materialnopravno zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil in da to predstavlja dejanski razlog za odpoved, kar pa je toženka v konkretnem primeru storila.
Bistveno za odločitev je, da odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je toženka podala tožniku, vsebinsko ni utemeljena. Tožnik je delo uspešno opravljal, kar pomeni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da za odpoved ni podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
V 185. členu ZPP je določeno, da je potem, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev. Vendar pa lahko sodišče s sklepom dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.
ZGD člen 50, 50-12, 52, 52/1, 256, 263, 274, 274/1, 275, 275/1, 276, 276/2, 307. ZNP člen 35, 35/1.
delniška družba - nadzorni svet - sodna intervencija - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe - utemeljen razlog za odpoklic - osebna ravnanja oz. opustitve - opustitev nadzora - kvalificirana večina - manjšinski delničar - stroški nepravdnega postopka
Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta ne more biti zgolj določena (čeprav morebiti tudi nepravilna) odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oziroma opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva, na sprejeto odločitev ali opustitev.
Predlog za odpoklic vseh članov nadzornega sveta, ki temelji na njihovi kolektivni odgovornosti oziroma odgovornosti nadzornega sveta kot organa, je tako glede na pojasnjeno nepravilno zastavljen in torej že iz tega razloga neutemeljen.
Zakon dopušča možnost sodne intervencije, vendar pa je ta kot izjema oziroma skrajni ukrep (ultima ratio) pridržana le za izjemne primere, kot so npr. nenadna daljša odsotnost člana, njegova nesposobnost opravljati to funkcijo, nezdružljivost funkcij, oviranje dela nadzornega sveta in izdajanje poslovnih skrivnosti družbe. Pojasnjeni pravni standard utemeljenih razlogov, ki mora biti podan konkretno glede vsakega posameznega člana nadzornega sveta, čigar odpoklic se predlaga, torej preprečuje, da bi manjšinski delničar (predlagatelj), ki ni zadovoljen z odločitvami nadzornega sveta, prek instituta iz drugega odstavka 276. člena ZGD-1 zaobšel pravila zakona oziroma Statuta, ki za predčasni odpoklic članov nadzornega sveta terja obvladovanje ustrezne kvalificirane večine. Da obravnavani institut temu ni namenjen (niti ni za to primeren), pa se kaže tudi v konkretnem primeru, ko je skupščina nasprotnega udeleženca tekom tega postopka že dvakrat zaporedoma oziroma ponovno izvolila iste, zgoraj navedene člane nadzornega sveta. Preostali delničarji nasprotnega udeleženca torej razpolagajo z zadostnim številom delnic (glasov), da lahko vsak čas (ponovno) izvolijo tiste člane nadzornega sveta, ki po njihovi presoji ustrezno zastopajo njihove interese. Te odločitve pa ne morejo biti podvržene sodni presoji v postopku po drugem odstavku 276. člena ZGD-1 tako, da bi lahko sodišče mimo volje večine lastnikov le-tem vsiljevalo, kdo lahko zastopa njihove interese, pri čemer so se v zvez s tem (utemeljeno ali ne) že večkrat (in tudi tekom tega postopka) izrecno odločili.
vlaganja - nepremičnina - vlaganja v tujo nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - vrednost vlaganj - prikrajšanje - obogatitev - dejansko stanje
Tožnica lahko zahteva povračilo vlaganj le od tistega, ki se je z njenimi vlaganji okoristil, torej od toženca kot lastnika nepremičnine, katere vrednost se je zaradi vlaganj povečala.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - onemogočen preizkus sodbe - neodpravljiva postopkovna napaka - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, ki se glasi, kot je povzeto v tej točki izreka, vendar pa ta izrek sploh ne vsebuje odločitve o tožbenem zahtevku. Tak izrek sodbe je nerazumljiv, kar predstavlja uradoma upoštevno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.