ZDR-1 člen 7, 116.. ZZRZI člen 40, 40/6.. ZPIZ-1 člen 102, 103, 103/1.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - III. kategorija invalidnosti - komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu
Vprimeru, če komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik edini delavec, ki je opravljal delo na delovnem mestu skrbnik upravnikov sodobnih prodajnih poti v sporni organizacijski enoti, tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila dolžna sprejeti kriterijev za izbiro, komu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
subjektivna razširitev tožbe - privolitev novega toženca
Tožeča stranka je tožbo razširila na novo toženko v smislu določila prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), takšna razširitev pa je dopustna le, če nova toženka v to privoli.
ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299, 299/1.
neizrabljen tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zakonske zamudne obresti
Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da sodišče prve stopnje pri izračunu urne postavke ne bi smelo upoštevati dodatkov k plači, do katerih je bil tožnik upravičen.
Zmotno je stališče tožene stranke, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti šele od dneva vložitve tožbe, ker pred tem tožene stranke ni pozval k izpolnitvi obveznosti v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ. Po tej določbi dolžnik pride v zamudo, ko upnik ustno ali pisno z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Upoštevajoč določbo 165. člena OZ se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Ta določba se upošteva tudi v obravnavani zadevi glede na določbo 246. člena OZ, ki določa, da se za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o povrnitvi nepogodbene škode, če v določbah tega odseka (ki ureja pravico do povračila škode zaradi kršitve pogodbe oziroma neizpolnitve obveznosti) ni drugače določeno. V obravnavanem primeru torej ne pride v poštev določba drugega odstavka, ampak določba prvega odstavka 299. člena OZ, po kateri dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni ‑ tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko oziroma je bil na razpolago delodajalcu).
odpoved najemne pogodbe - rok za odpravo kršitev - najemna pogodba za nedoločen čas - neplačilo najemnine - osebni stečaj
Glede na to, da tožnica pred vložitvijo zahtevka na odpoved najemne pogodbe toženca ni opozorila na kršitev in mu tudi ni določila načina in roka za odpravo navedene kršitve, kar je predpostavka za odpoved najemne pogodbe po 3. odstavku 15. člena Najemne pogodbe (enako določilo vsebuje tudi 3. odstavek 103. člena SZ-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo in v točki 20 obrazložilo, da tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ni utemeljen in posledično, ker najemna pogodba za nedoločen čas ni odpovedana, tudi ni utemeljen zahtevek na izselitev toženca iz predmetnega stanovanja, zato je sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
V 185. členu ZPP je določeno, da je potem, ko je tožba vročena toženi stranki, za spremembo potrebna njena privolitev. Vendar pa lahko sodišče s sklepom dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da je tožena stranka privolila v spremembo tožbe, če se spusti v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - odsotnost z glavne obravnave
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je vloga poimenovana tudi kot ugovor zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in Ustave RS, ki ga je sodišče po elektronski pošti prejelo 8. 3. 2019 ob 23.58 uri, je prepozen, saj je vložen po preteku 15-ih dni od zamujene udeležbe na glavni obravnavi, izvedeni dne 20. 2. 2019. Ker je podan dejanski procesni stan iz 118. člena ZPP je z izpodbijanim sklepom predlog na temelju 120. člena ZPP zakonito zavržen.
delo s krajšim delovnim časom - denarno nadomestilo
Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje je podana v 1. odstavku 82. člena v zvezi s 86. členom ZPIZ‑2. Po slednji določbi ZPIZ-2 se zavarovancem s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, oz. 20 ur tedensko zagotavlja pravica do delnega nadomestila (1. odstavek), v nadaljnjih odstavkih pa urejen način in odstotki odmere denarne dajatve. Vendar je za rešitev konkretnega primera bistven tudi 1. odstavek 122. člena ZPIZ-2, po katerem se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
Seveda je potrebno ločiti pogoje za priznanje pravice do delnega nadomestila in pogoje za izplačevanje navedene denarne dajatve. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da ti niso vedno identični.
zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - alternativni način izvršitve kazni zapora - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje prisiljenja
Tako je sodišče prve stopnje poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin upoštevalo tudi težo kaznivega dejanja, okoliščine storitve kaznivega dejanja, obsojenčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju in v tej zvezi tudi njegovo nekritičnost do storjenega kaznivega dejanja (4. točka izpodbijanega sklepa). Prav te pa so tiste okoliščine, ki ne dopuščajo načina izvršitve kazni zapora le ob vikendih oziroma z delom v splošno korist.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 27.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - rok za podajo odpovedi
Za pravočasnost odpovedi ni pomemben datum vročitve odpovedi stranki, kateri se pogodba o zaposlitvi odpoveduje, ampak datum, ko je odpoved podana. Iz listin v spisu ne izhaja, da bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi antidatirana, zato se šteje, da je toženka tožniku pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela dala pravočasno.
V konkretnem primeru ni podano nobeno od dejanskih stanj iz 53. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je ob izpolnjevanju ostalih pogojev mogoče vdovi pravico do vdovske pokojnine med drugim priznati le: če je do moževe smrti bila popolnoma nezmožna za delo, ali; če je popolnoma nezmožna za delo postala v enem letu po njegovi smrti, oz. če je popolnoma nezmožna za delo postala med trajanjem pravice do vdovske pokojnine kot uživalka pravice ob otroku, do katerega je imela dolžnost preživljanja.
Prvostopenjsko sodišče je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa pritožniku pojasnilo, zakaj mora na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse, z dne 14. 1. 2019, nerazdelno plačati sodno takso oziroma, da je podlaga za to drugi odstavek 15. člena ZST-1 in utemeljeno ni sledilo pritožnikovemu predlogu za popravek plačilnega naloga, saj se je ta nanašal na vsebino plačilnega naloga in ne na zgolj na morebitne formalne napake v njem.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sodbe ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je nerazumljiv, v obrazložitvi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - subjektivni element kaznivega dejanja - naklepno kaznivo dejanje
Prvostopno sodišče pa je po obsežno izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da ni ničesar, kar bi dokazovalo, da sta obdolžena A.F. in M.Ž. kazniva dejanja, ki so se jima očitala, storila z naklepom, pri čemer je prvostopno sodišče pravilno zaključilo tudi, da obtožba tudi sicer ni ustrezno pojasnila, zakaj bi naj oba obdolženca sploh želela storiti takšna kazniva dejanja, kaj konkretno bi naj bile okoliščine, ki bi naj izkazovale naklep obeh obdolžencev, pa državno tožilstvo ne pojasnjuje niti v pritožbi.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(2), 272, 272/1, 272/1-2.
ločitvena pravica na zalogah - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje - nastanek terjatve - pridobitev ločitvene pravice - sočasnost
Pojem sočasnosti oziroma besedna zveza "terjatev, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje" se ne sme jemati v strogem jezikovnem pomenu. To bi bilo v nasprotju z običajnimi življenjskimi okoliščinami, poslovno prakso in namenom zakonodajalca. Zato je treba v vsakem posameznem primeru presojati, ali so bila vsa odločilna pravna dejanja upoštevajoč vse relevantne okoliščine opravljena v običajnih in primernih časovnih okvirih.
ZPP člen 115, 282.. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija
Pritožbeno sodišče soglaša z razsojo sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja in da so podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Ti so vsebovani v opisu kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot jo je na podlagi odpovedi povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 stori kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko je listine, izdane v izvršilnih postopkih, v katerih je bila sama stranka, zadržala, prikrivala dejanske okoliščine ter toženko tako spravila v zmoto oziroma jo pustila v zmoti. Zapeljala jo je, da je opustila pravočasen rubež njene plače, s čimer je tožnica pridobila protipravno premoženjsko korist, oškodovani pa so bili njeni upniki.
ZIZ-UPB4 člen 38, 38/6. EZ-1 člen 478, 478/1. SPZ člen 8. Uredba o energetski infrastrukturi člen 3, 5. ZPP člen 214, 337, 337/1.
predmeti izvzeti iz izvršbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nečelo superficies solo cedit - transformatorska postaja - neprerekano dejstvo - pritožbene novote
V skladu z Uredbo o energetski infrastrukturi transformatorske postaje in energetski transormatorji predstavljajo energetsko infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energeij in ne (tudi) za njeno proizvodnjo (5. člen Uredbe). Glede na to pa so s prepovedjo izvršbe v okviru določbe prvega odstavka 478. člena EZ-1 v celoti zajete.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025673
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4, 176, 176/1, 192, 192/2. ZKP člen 358, 358/3, 371, 371/1-11.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - oprostilna sodba - dejansko stanje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Prvostopno sodišče pa je pribavilo in na glavni obravnavi, kot je že obrazloženo, prebralo tudi mnenji sodnih izvedencev P. in Z., kot je to navedeno v točki 3 izpodbijane sodbe, pri čemer pa se sodišče tudi do zaključkov navedenih izvedencev ni prav v ničemer opredelilo in okoliščin, "da je oškodovanka G.M. (tudi funkcionalno) nepismena, da ima končane le tri razrede osnovne šole in ima tudi sicer znižane oziroma okrnjene spoznavne sposobnosti, zaradi česar, upoštevaje pri tem tudi njene podpovprečno intelektualne sposobnosti (izvedenec dr. Z.), niti ni sposobna načrtovanja sistematične manipulativnosti, kar sicer med drugim v svoji pritožbi izpostavlja tudi okrožna državna tožilka.
Po 1. odstavku 126. člena ZPIZ-2 na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katerega je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Priznanje novih pravic je torej mogoče samo v primeru takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki povzročajo spremenjeno ali novo invalidnost, torej v okviru iste ali druge kategorije invalidnosti. Po sodni praksi pravnomočna odločba o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja ob nespremenjenem dejanskem stanju preprečuje priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni mogoče priznati, če je zdravstveno stanje po pravnomočno priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ostalo nespremenjeno. Predmet odločanja o novi pravici so lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
sosporništvo - solastništvo - tožba na ugotovitev lastninske pravice
Narava uveljavljane lastninske pravice ni deljiva in ne omogoča različne odločitve za vsakega posameznega solastnika. Tožnik namreč zahteva (so)lastninsko pravico na realnem delu sporne nepremičnine (medetažnem delu s podstrešjem), zato so solastniki nepremičnine neločljivo povezani.
zamudna sodba - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožba (razen v delu, glede katerega je tožbo zavrglo) sklepčna oziroma, da je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nezakonito prenehanje delovnega razmerja, po materialnem pravu utemeljen, saj tožniku delovno razmerje (zgolj z odjavo iz zavarovanja) ni prenehalo na katerega od zakonitih načinov (77. člen ZDR-1), zlasti pa ne na podlagi njegove odpovedi.