• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 38
  • >
  • >>
  • 301.
    VSM Sklep II Cp 63/2026
    24.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSM00091456
    SPZ člen 33.
    motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - dejanje ni dokazano - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - neprimeren dokaz
    Za razsojo predmetne zadeve ni pomembno, ali je toženec v preteklosti že motil posest tožnika, temveč je pomembno oziroma pravno odločilno zgolj ali je ravno toženec motil posest tožnika v predmetni zadevi.
  • 302.
    VSL Sklep III Cp 2309/2025
    24.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00091143
    ZD člen 131, 132, 143, 175.
    začasni skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - udeleženci zapuščinskega postopka - druge osebe - upnik v zapuščinskem postopku - zavrženje predloga
    Institut začasnega skrbnika zapuščine ureja prvi odstavek 131. člena ZD, ki določa, da ga sodišče postavi, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče ter v drugih primerih, kadar je to potrebno. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi krog potencialnih dedičev, znan. Tega v ničemer ne spremeni dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, saj zapuščina na dediče preide že v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD).

    Namen instituta je ohraniti zapuščino in zanjo poskrbeti oz. jo upravljati vse od zapustnikove smrti do trenutka, ko postane znano, kdo so dediči. Sodišče zato mora skrbnika imenovati v primerih: ko ni jasno ali dediči obstajajo in ali so vsi znani; ko je vsaj en izmed dedičev neznanega bivališča oz. drugače nedosegljiv; ko obstoji spor zaradi obstoja oz. veljavnosti oporoke in se (še) ne ve, kdo bo dedič; itd. Nasprotno, imenovanje skrbnika ni potrebno, ko je na drug način poskrbljeno za upravljanje zapuščine, ko so (vsi) dediči znani in lahko sami poskrbijo za začasno upravljanje zapuščine. Prvenstveno je torej namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino. Nikakor pa ne skrb za morebitne terjatve ali zahtevke upnikov oz. tretjih oseb do zapuščine.

    Med 'druge osebe' sodijo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Na primer osebe, ki zahtevajo izločitev v korist potomcev, upravitelj in skrbnik zapuščine, izvršitelj oporoke ali upniki, ki so skladno s 143. členom ZD zahtevali ločitev zapuščine od dedičevega premoženja (ločitveni upniki). Takega zahtevka pritožnik ne uveljavlja. Sodna praksa je tudi jasna, da upniki, ki ločitve ne zahtevajo, niso udeleženci zapuščinskega postopka.
  • 303.
    VSL Sklep IV Cp 159/2026
    24.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091241
    DZ člen 139, 143, 143/1, 143/2, 151, 151/1, 151/4.
    sprememba naslova prebivališča - sprememba stalnega prebivališča - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - spremenjene okoliščine - izvajanje starševske skrbi - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ureditev stikov
    Sodišče prve stopnje ni spregledalo izražene želje otroka oziroma mnenja CSD, temveč je ob celoviti presoji pravno relevantnih dejstev sprejelo drugačen zaključek. Razlogi, ki jih navaja A. v svoji izjavi, namreč niso povezani s formalno določitvijo naslova, temveč ureditvijo časa (stikov), ki ga preživlja z enim in drugim od staršev. Navedeno pa ni predmet tega postopka.
  • 304.
    VSL Sodba II Cp 2113/2024
    24.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091133
    OZ člen 6, 6/2, 147, 171.
    odškodninska odgovornost - čiščenje skupnih delov - mokra in spolzka tla - spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi - padec po stopnicah - soprispevek oškodovanca - višina soprispevka oškodovanke - opozorilne table za nevarnost - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - novejša sodna praksa
    Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede tožničinega soprispevka. V skladu s prvim odstavkom 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem poudarilo zlasti, da je tožnica s svojo nepazljivostjo pri hoji, ko ni gledala pod noge, prispevala k nastanku škode v 30 %. Po oceni višjega sodišča pa bi pri tem moralo upoštevati tudi druge ugotovljene okoliščine, in sicer, da bi tožnica morala opaziti mokra tla na podestu (in zato ustrezno prilagoditi hojo), zlasti pa biti bolj pozorna glede na to, da se čiščenje v zgradbi, kjer živi že več let, vedno opravlja ob sobotah ali nedeljah (škodni dogodek se je pripetil v soboto). Upoštevaje vse navedeno je tožnica po oceni višjega sodišča k nastanku škode prispevala v 70 %.
  • 305.
    VSL Sklep V Cp 143/2026
    24.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091334
    ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 137, 137/1.
    zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni in objektivni rok - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pooblaščencu - neposredna vročitev stranki - pravilna vročitev
    Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej. Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.
  • 306.
    VSL Sklep III Cp 2029/2025
    23.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00091012
    ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2, 19, 19/1, 19/3, 34a, 34a/5, 35, 35/1. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 324, 324/3, 335, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 342, 345, 359.
    pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - prepoved reformatio in peius - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - materialno procesno vodstvo - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek s pritožbo - vsebina vloge
    Toženka je z zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe želela doseči, da bi se prvostopenjsko sodišče v izreku opredelilo glede njenega pobotnega ugovora in ji s tem dalo možnost, da se zoper ta del - če bi bil zanjo neugoden - pritoži. Tovrstne pomanjkljivosti (tj. pomanjkanje enega izmed členov v veččlenskem izreku sodbe, s katero je odločeno (tudi) o procesnem pobotu) se lahko uveljavijo s pritožbo in ne s predlogom za izdajo dopolnilne sodbe.
  • 307.
    VSL Sklep III Cp 1975/2025
    23.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090953
    ZPP člen 154, 154/3. DZ člen 74, 74/1, 83.
    ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - presoja uspeha v pravdnem postopku - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha v pravdi - sorazmerno majhen uspeh
    Deleža delnega uspeha v pravdi, v kateri stranka uveljavlja nedenarne zahtevke, ni mogoče ugotavljati matematično, temveč ga mora sodišče oceniti glede na vse okoliščine zadeve, upoštevaje zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov.
  • 308.
    VSL Sodba II Cp 2066/2024
    20.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00091144
    ZPP člen 7, 212, 214, 279c, 282, 282/1, 458, 458/1. OZ člen 86. SZ-1 člen 29.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - spor o veljavnosti pogodbe - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - energetska sanacija - sklep etažnih lastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - konkretizirano prerekanje dejstev - neprerekana dejstva - odločba o stroških postopka - pripravljalni narok - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - udeležba na naroku - navzočnost pooblaščenca
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je lahko veljaven del sicer neveljavne pogodbe, pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre v obravnavanem primeru za vprašanje (zadostnega) soglasja volj pogodbenih strank in ne za vprašanje obličnosti.

    Prerekanje trditev nasprotne stranke mora biti določno in obrazloženo. Zgolj navedbe, kot jih je podal toženec: "da prereka vse terjatve domnevno neporavnanih vplačil v rezervni stanovanjski sklad, stroške upravljanja, vzdrževanja ter obratovanja večstanovanjske hiše, ki jih tožeča stranka iz naslova zemljiškoknjižne lastnice dveh stanovanj izterjuje", ne zadostijo standardu obrazloženih trditev, s katerimi bi na ravni konkretnosti prerekal trditve tožnika, da je bil dolžan plačati stroške, izhajajoče iz predloženih računov, v vtoževani višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

    Z navzočnostjo pooblaščenca, ki lahko opravlja vsa procesna dejanja, ki jih je na podlagi prvega odstavka 279.c člena ZPP na pripravljalnem naroku potrebno opraviti, je zadoščeno zakonski zahtevi po strankini navzočnosti. Če se stranka, na zahtevo sodišča po osebni navzočnosti na pripravljalnem naroku iz šestega odstavka 279.c člena ZPP, pripravljalnega naroka ne udeleži osebno, navzoč pa je njen pooblaščenec, to še ne pomeni, da stranka na pripravljalni narok ni prišla, na kar se nanaša določba prvega odstavka 282. člena ZPP.
  • 309.
    VSL Sklep V Cp 318/2026
    20.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091137
    SPZ člen 77, 77/1. ZNP-1 člen 167, 167/1, 167/2.
    postopek za sodno ureditev meje - ustavitev postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - ureditev meje - lastninski spor - mejni ali lastninski spor
    Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka, je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.
  • 310.
    VSL Sklep II Cp 2234/2025
    20.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00091225
    SPZ člen 32, 33. ZPP člen 76, 76/3.
    motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - aktivna legitimacija - sposobnost biti pravdna stranka - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pasivna legitimacija
    Ker gre v primeru tožene stranke torej za neposrednega motilca, ni pomembno, kdo je dejanje naročil in kdo bo imel od njega korist. To bi se ugotavljalo, če bi bil poleg neposrednega motilca tožen še posredni (tisti, ki je dejanje naročil ali bo imel od njega korist).
  • 311.
    VSL Sklep II Cp 212/2026
    20.2.2026
    DEDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00091384
    ZD člen 132, 221. ZZK-1 člen 124.
    dodatni sklep o dedovanju - zavrnitev predloga - obseg zapuščine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dedovanje - prehod premoženja na dediče - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
    V obseg zapuščine se zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih zemljiške knjige.
  • 312.
    VSL Sklep II Cp 308/2026
    20.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090884
    DZ člen 240, 240/1, 241, 242, 242/1, 243, 245, 245/1, 245/2, 246, 246/1, 247, 247/1, 247/2, 247/3, 248, 248/1, 250, 250/1, 250/2, 250/3, 251, 251/1, 262, 262/1, 262/2, 264, 264/1, 264/2. ZDOsk-1 člen 20.
    skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - primernost skrbnika - skrbniško poročilo - oskrbovalec - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena novota - pomoč med ožjimi družinskimi člani
    Nadzorstvo nad delom skrbnika je pridržano centru za socialno delo.
  • 313.
    VSL Sklep III Cp 1671/2025
    19.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090954
    ZPP člen 77, 78, 81, 206, 206/1, 206/1-3.
    prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dvom v procesno sposobnost stranke
    Stranka lahko samostojno opravlja procesna dejanja, če je procesno sposobna, sicer jo zastopa njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP). Kadar sodišče podvomi o procesni sposobnosti osebe, je dolžno to raziskati in v primeru, da oseba ni sposobna samostojno opravljati procesna dejanja, poskrbi za postavitev zakonitega zastopnika. Do odprave pomanjkljivosti se smejo opravljati samo neodložljiva pravdna dejanja (81. člen ZPP).
  • 314.
    VSL Sklep PRp 73/2026
    19.2.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091651
    URS člen 25. ZKP člen 25, 25/6, 93, 93/2, 93/3. ZP-1 člen 46, 46/1, 59, 59/3, 65a, 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-5, 145, 145/2, 145/3, 155, 155/2.
    hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - stroški postopki - pravica do pritožbe - nagrada in stroški odvetnika za postopek - zahtevek za povračilo stroškov - zavrženje zahtevka - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - napačen pravni pouk - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o stroških - bistvena kršitev določb postopka o prekršku

    Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče navedlo napačen pravni pouk, da zoper sklep sodišča o zavrženju zahtevka za povrnitev stroškov postopka in odmero nagrade ni pritožbe, s čimer je kršilo prvi odstavek 46. člena ZP-1 v zvezi s 25. členom Ustave RS ter načelo stopnjevitosti sodnega odločanja, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki je vplivala na zakonitost sklepa, saj je bila storilki neutemeljeno odvzeta pravica do pritožbe na višje sodišče.

    Razlaga začetka teka roka za vložitev zahtevka za odmero stroškov postopka od dneva pravnomočnosti sodbe nasprotuje jezikovno jasni določbi določbi tretjega odstavka 145. člena ZP-1.

    Ker ZP-1 ne zapoveduje, da bi se upravičenec do zahtevka za povračilo stroškov prekrškovnega postopka moral sam z vpogledom v spis prepričati o nastopu pravnomočnosti sodbe in prav tako ne določa pravila, po katerem bi sodišče ali prekrškovni organ moral upravičenca obveščati o nastopu pravnomočnosti oziroma mu ponovno vročiti sodbo s klavzulo pravnomočnosti, je upravičenec postavljen v pravno negotov položaj in je le od njegovih poizvedovalnih aktivnosti odvisno, ali bo zahtevek uspel podati pravočasno ali ne.

  • 315.
    VSC Sklep IV Ip 32/2026
    19.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092074
    ZIZ člen 58.
    ugovor po izteku roka - razlogi za ugovor - realizacija - sklep o izvršbi
    Plačila, ki se izvajajo z rubežem plače pri delodajalcu in z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet oziroma banki, so posledica realizacije sklepa o izvršbi in prisilnega poplačila in jih dolžnik ne more uveljavljati kot razlog za ugovor po izteku roka.
  • 316.
    VSL Sklep PRp 83/2026
    19.2.2026
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091650
    ZP-1 člen 20a, 20a/2, 192a, 192a/4, 192a/7, 192a/8, 192a/9, 192a/10, 192b, 192č, 192č/5, 192č/5-1.
    globa za prekršek - nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - kršitev določb postopka - okoliščine konkretnega primera - sorazmernost ukrepa - zdravstvene težave - ustavitev postopka - izjava storilca - pravočasnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
    Prvostopenjsko sodišče je storilčevo (sicer prepozno) izjavo po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora štelo kot pravočasno, saj se je do navedb storilca v izjavi vsebinsko opredelilo.

    Čeprav je bilo sodišču prve stopnje znano, da ima storilec zdravstvene težave, ki bi jih nadomestni zapor lahko poslabšal (saj je to navedel v izjavi), ni postopalo po določbi desetega odstavka 192.a člena ZP-1. Le na podlagi tako dopolnjenega postopka bi lahko sodišče, upoštevajoč storilčeve navedbe v izjavi (ki jo je sodišče štelo kot pravočasno), presodilo, ali je nadomestni zapor v obravnavanem primeru glede na okoliščine obravnavanega primera (storilčevo zdravstveno stanje) sorazmeren in pravičen ukrep.

    Višje sodišče je, upoštevajoč storilčeve navedbe glede njegovega zdravstvenega stanja (ki jih je uveljavljal že v izjavi po prejemu obvestila, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora), ki so nedvomno podprte s pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom storilčeve zdravnice, A. A., dr. med. spec. psihiatrije iz zasebne specialistične ambulante, ugotovilo, da določitev nadomestnega zapora storilcu glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
  • 317.
    VSM Sklep IV Kp 38102/2025
    19.2.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090893
    ZKP člen 16, 26, 26/1, 29, 29/1, 76, 76/3, 87, 87/6, 434, 434/1. KZ-1 člen 19, 19/1.
    krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - ubikvitetna teorija - pristojnost po kraju prebivališča obdolženca - načelo kontradiktornosti - pravočasnost zasebne tožbe - opis kaznivega dejanja - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - obvezne sestavine zasebne tožbe
    Iz opisa kaznivega dejanja nista navedena ne kraj, kjer naj bi obdolženec deloval, niti kraj, kjer naj bi nastala prepovedana posledica, zato iz predmetnega opisa kraja storitve kaznivega dejanja ni mogoče določiti. Očitno sklepanje o kraju storitve kaznivega dejanja, ki ga ponuja pooblaščenka, ne zadošča. Zato se v tem primeru pristojnost pravilno določi na podlagi prvega odstavka 29. člena ZKP in je pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče (forum domicilii).
  • 318.
    VSL Sklep III Cp 344/2026
    19.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00090964
    ZDZdr člen 39. ZPP člen 286b.
    pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poslabšanje zdravstvenega stanja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - nevarnost za življenje in zdravje - izvedensko mnenje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pravica do izjave
    Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.
  • 319.
    VSL Sklep IV Cp 304/2026
    19.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091134
    DZ člen 151, 157. ZOsn člen 44, 44/3, 44/5, 48, 48/1, 48/2.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vezanost sodišča na mnenje - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - izbira osnovne šole - soglasje staršev
    Vprašanje, ali je za izbiro šole in vpis potrebno soglasje staršev, ni urejeno v ZOsnŠ, ampak v DZ. V primeru nesoglasja staršev, odločitev sodišča nadomešča manjkajoče soglasje, ali bo predlog staršev upoštevan, pa bo odvisno od odločitve šole, sprejete v okviru zakonskih pristojnosti.

    Ker sta izključenost iz šolskega okolja in prikrajšanost za obvezno osnovnošolsko izobraževanje za otroka ogrožajoči, se nakazuje, da bo o tem, kateremu staršu bo podeljeno pooblastilo za odločitev o kraju A. A. šolanja, treba odločiti z začasno odredbo. Ne zato, ker bi bilo zanj samo po sebi ogrožajoče, če bi do odločitve o glavni stvari obiskoval bodisi šolo v L. bodisi šolo v D., temveč zato, ker mu zaradi nesoglasja staršev grozi, da sploh ne bo mogel začeti obiskovati šole.
  • 320.
    VSC Sklep I Cp 407/2025
    19.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00092156
    ZPP člen 157, 158.
    stroški postopka - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - pripoznava dolga
    Pripoznava zahtevka je procesno dejanje strogo določene oblike. Z njo tožena stranka sodišču izrecno in nedvoumno izjavi, da je tožbeni zahtevek utemeljen, na podlagi česar sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave. Konkludentna pripoznava zahtevka z njegovo izpolnitvijo za uporabo 157. člena ZPP tako ne zadošča.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 38
  • >
  • >>