• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 40
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL Sklep II Cp 1954/2025
    10.3.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091531
    SPZ člen 33, 33/1
    motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - zadnje posestno stanje - odstranitev ograje - parkiranje - sklepčnost

    Zaključek, da sprememba uporabe parkirne površine iz izključujoče v dostopno širšemu krogu oseb, tako spremeni način izvrševanja posesti, da ustreza definiciji motenja, je materialno pravno pravilen.

  • 222.
    VSL Sklep Cst 46/2026
    10.3.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00091403
    ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3
    postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - insolventnost - trajnejša nelikvidnost

    Za ugotovitev insolventnosti ni potrebno, da je dolžnik trajneje nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben, pač pa zadošča že en od položajev iz prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ob ugotovljeni trajnejši nelikvidnosti zato niti ni bilo potrebno ugotavljati še dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti. Upnik insolventnosti ni dolžan absolutno dokazati, pač pa zadostuje, da je to verjetno izkazano.

  • 223.
    VSL Sodba II Cpg 568/2025
    10.3.2026
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091398
    OZ člen 12, 432. ZPPDej člen 5, 5/1, 8, 8/1, 16, 16/4.
    gospodarski spor majhne vrednosti - pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - izvajalec javne službe - obvezna gospodarska javna služba - pogrebne storitve - dežurna služba - plačnik storitve - poslovna praksa med strankama - pristop k dolgu
    Javni interes terja, da se javna služba redno izvaja in da so dobrine oziroma storitve, ki jih zagotavlja, vsem dostopne pod enakimi pogoji (načelo enakosti). Višje sodišče se strinja s prvostopenjskim, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude ne izhaja zahteva, da lahko tudi zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izvajalci, ki so bili za opravljanje dejavnosti določeni s strani občin, in da odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe zato vključuje tudi odločitev o prepovedi opravljanja te dejavnosti oziroma njenih storitev na trgu.
  • 224.
    VSL Sklep I Ip 245/2026
    10.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00091933
    ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/2-2, 12/3.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
    Osebni podatki družinskih članov stranke so obvezna sestavina predloga za oprostitev plačila sodnih taks. V trditveno podlago predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti).
  • 225.
    VSL Sklep II Cp 2282/2025
    10.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00091615
    ZPP člen 11, 11/1, 30, 30/1, 41, 41/2, 181, 181/3. ZPotK člen 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4.
    dolgoročni kredit v CHF - vmesni ugotovitveni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - prejudicialnost vmesnega ugotovitvenega zahtevka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - zaslišanje priče - dokazovanje dejstev
    Tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe z dne 4. 2. 2008 v razmerju do denarnega zahtevka za plačilo 16.265,28 EUR predstavlja vmesni ugotovitveni zahtevek (tretji odstavek 181. člena ZPP). Je torej prejudicialnega pomena. Zahtevka je mogoče obravnavati le skupaj, ne glede na isto(vrstno) oziroma različno dejansko ali pravno podlago. Odločitev sodišča prve stopnje, da iz svoje pristojnosti izvzame le odločanje o denarnem zahtevku, medtem ko kljub temu odloča o zatrjevani ničnosti kreditne pogodbe, iz katere denarni zahtevek izvira, je zmotna.
  • 226.
    VSL Sodba I Cp 138/2025
    10.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00092164
    ZPP člen 318. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1. OZ člen 88, 92, 121, 239.
    plačilo stroškov - parkiranje - uporaba parkirišča - dejavnost garažnih hiš - uporaba stvari brez plačila - dejanska uporaba stvari - neplačilo obveznosti - iztek časa najema - trajanje - dnevna evidenca - splošni pogodbeni pogoji - ničnost določbe splošnih pogojev - plačilo najemnine - kršitev pogodbe - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - izdaja zamudne sodbe - neizvedba predlaganega dokaza
    Po splošnih pravilih OZ ima pogodbena stranka v primeru kršitve pravico zahtevati izpolnitev in povrnitev škode (239. člen). Razkorak med višino zahtevka, izračunanega na podlagi Splošnih pogojev (3.471 EUR), in višino toženčeve obveznosti, ki jo dolguje po sodbi in ki je ugotovljena ob upoštevanju splošnih pravil za kršitev pogodbe (273 EUR), utemeljuje sklepanje, da si je tožnica s Splošnimi pogoji izgovorila nesorazmerno visoko nadomestilo. Ob dejstvu, da gre za enostransko določen pogoj (pogodbeni stranki se o njem nista pogajali) in da vodi k znatno višji obveznosti potrošnika, kot bi jo imel po splošnih pravilih OZ, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določba Splošnih pogojev povzroča znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank in je zato nična.
  • 227.
    VSM Sklep I Ip 136/2026
    10.3.2026
    DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00091346
    ZDPN-2 člen 5, 14, 14/2. ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 198.
    prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - davek na promet nepremičnin - zavezanec za davek - odmera davka - pristojnost davčnega organa - plačilo davka na promet nepremičnin - prekoračitev pooblastil sodišča - oprostitev položitve kupnine
    Pritrditi je pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo pooblastilo, ko je samo odmerilo davek. To je v izključni domeni davčnega organa (drugi odstavek 14. člena ZDPN-2). Sodišče je dolžno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za nastanek davčne obveznosti, kot vrsto nepremičnine, davčni status udeležencev, in na podlagi teh dejstev pridobiti odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin od davčnega organa. Šele na podlagi pravnomočne odločbe davčnega organa, v kateri je določen točen znesek davka, sodišče kupcu (v obravnavanem primeru edinemu upniku oproščenemu položitve kupnine) naloži plačilo davka.
  • 228.
    VSL Sodba II Cpg 468/2025
    9.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091383
    OZ člen 190, 190/1, 783, 783/1.
    spor majhne vrednosti - mandatna pogodba - odstop od pogodbe - hramba - stroški hrambe - prevzem - odklonitev prevzema - pristojbina - neupravičena obogatitev - stroški pravdnega postopka - predpravdni stroški
    S tem, ko svojega motorja ni prevzela, je toženka pristala na ležarino, ki jo tožnica zaračunava za (prisilno) hrambo njenega vozila. Varstvo toženkinega ravnanja bi bilo namreč v tem primeru v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Slednje se od obeh udeležencev pogodbenega razmerja zahteva ne le v sklenitveni in izpolnitveni, pač pa v vseh fazah pogodbenega razmerja. Kot ugotovljeno zgoraj, za to, da bi morala tožnica, ki vozilo hrani proti svoji volji, z oddajanjem nepremičnin za hrambo vozil pa se sploh ne ukvarja, hraniti vozilo po običajnih cenah za najemnino, ni nobene podlage. Tožnici namreč hramba toženkinega motorja ni v interesu niti ga ni bila dolžna hraniti.

    Oba poziva toženki sta povezana z vsebino tega spora in zato predstavljata strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo.
  • 229.
    VSL Sodba I Cp 1871/2024
    6.3.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00091789
    ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 23/1, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 88, 88/1,. ZZK-1 člen 243.
    kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - nepošten pogodbeni pogoj - pravo EU - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - dogovor o valutni klavzuli
    Za izkaz izpolnitve pojasnilne dolžnosti banke ne zadošča njeno sklicevanje na abstraktna zakonska merila, temveč mora izkazati tudi druga ustrezna ravnanja, skladna vestnemu in poštenemu ravnanju po standardu profesionalne skrbnosti.
  • 230.
    VSL Sklep IV Cp 225/2026
    6.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00091670
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 161.
    začasna odredba o stikih - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - namen denarne kazni - pravica do družinskega življenja - preizkus sklepa
    Ker je bilo z začasno odredbo odločeno, da se denarna kazen izreče tistemu od udeležencev, ki krši obveznost iz začasne odredbe, na podlagi izpodbijane odločitve, da "se izterja denarna kazen, izrečena s sklepom o začasni odredbi," ni moč ugotoviti, od katerega od udeležencev se denarna kazen izterja.
  • 231.
    VSL Sodba I Cp 34/2024
    5.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00092122
    ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-9, 5/2-10, 81, 167, 167/1, 167/1-1, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 243.
    avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - pravica reproduciranja avtorskega dela - izvedensko mnenje - prepovedni zahtevek - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - dogovorjena cena - običajen avtorski honorar - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - primerna civilna kazen - huda malomarnost - zavrnitev dokaznega predloga
    Če sta pravdni stranki že poslovno sodelovali glede podobnega izkoriščanja pravic, je takrat dogovorjeno plačilo najboljše merilo za ovrednotenje prikrajšanja pri nedovoljenem izkoriščanju. Res je, da pravdni stranki nista sklenili avtorske pogodbe, vendar je tekom njunega poslovnega sodelovanja tožnik očitno dopuščal, da toženka svoje poslovalnice opremlja z elementi, nad katerimi ima avtorsko pravico tožnik. Za to (ter za svoje siceršnje projektantske, nadzorne in koordinacijske storitve) je prejemal tudi plačilo, in sicer za vse skupaj v višini 10 % od vrednosti investicije v posamezno poslovalnico. V taki situaciji se primerne odškodnine ne določi po eni izmed metod za ugotavljanje običajnega honorarja, ampak je potrebno ugotoviti, kolikšen del dogovorjenega honorarja je oziroma bi predstavljalo nadomestilo za zakonito uporabo.

    Eno izmed pomembnih meril pri določanju višine civilne kazni je tudi to, kako visok je avtorski honorar: če je ta manjši, bo utemeljeno višje povečanje, če je razmeroma velik, pa bo povišanje nižje. Ker je v obravnavani zadevi avtorski honorar za uporabo tožnikovih elementov v 12 poslovalnicah po vsej Sloveniji sorazmerno nizek, je ustrezno, da je civilna kazen izrečena ob upoštevanju zgornjega odstotka izrečenih civilnih kazni v primerljivih zadevah.

    Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožnikova avtorska pravica kršena, bi moralo (brez ugotavljanja, ali obstoji nevarnost za ponovno kršitev avtorske pravice) izreči tudi prepoved izvajanja bodočih kršitev.
  • 232.
    VSC Sklep II Cp 68/2026
    5.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00091820
    ZIZ člen 273, 273/1
    pogoji za izdajo začasne odredbe - povezava med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom

    Ker primerjava med predlagano obliko zavarovanja in naravo nedenarne terjatve pokaže, da predlagana začasna odredba ni v medsebojni povezavi z nedenarno terjatvijo, ki po vsebini predstavlja ugotovitev obstoja služnostne pravice, s tako začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja in je zato predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.

  • 233.
    VSL Sklep V Cp 284/2026
    5.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091676
    ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.
    sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - stvarna pristojnost sodišča - sprememba stvarne pristojnosti sodišča - vsebina zahtevka - podredni zahtevek - tožba na ugotovitev solastnine
    Postavljeni zahtevek je v zvezi s prvotnim zahtevkom in izvira iz istega zatrjevanega dogajanja med pravdnima strankama in temelji na istih dokaznih predlogih, zato je pritožbeno sodišče mnenja, da bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo moral tožnik vlagati novo tožbo.
  • 234.
    VSC Sklep IV Ip 1/2026
    5.3.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00092179
    ZIZ člen 21, 55.
    stroški preživljanja - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova
    Izvršilno sodišče samo vsebinsko ne more odločati o tem, ali so bili določeni izredni stroški dejansko potrebni za preživljanje otroka, kot to določa prvi odstavek 199. člena DZ, saj takšna presoja presega njegove pristojnosti in je pridržana izključno pravdnemu sodišču. Ker izredni stroški v izvršilnem naslovu niso določno opredeljeni, terjatev ni nesporno ugotovljena in zato ni primerna za izvršbo.
  • 235.
    VSL Sodba I Cpg 522/2025
    5.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091776
    OZ člen 106, 633, 633/1, 634, 634/1, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3, 660. ZPP člen 7, 7/1, 285.
    podjemna pogodba - gradbena pogodba - odgovornost za napake - jamčevanje - očitna napaka - skrita napaka - grajanje napak - odstop od pogodbe - znižanje plačila - trditveno breme - materialno procesno vodstvo
    To, da tožnica nima namena odpraviti napake, bi sicer bilo pravno lahko odločilno (po 106. členu OZ, na katerega se pritožnica sklicuje, lahko namreč upnik odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, "če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil"). Vendar pa bi toženka za možnost uspeha s svojo pritožbo v njej morala tudi natančno pokazati, da je to zatrjevala že pred sodiščem prve stopnje (v kateri vlogi; na katerem naroku), pa da je bila glede tega preslišana.
  • 236.
    VSL Sodba I Cp 1639/2024
    5.3.2026
    BANČNO JAVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00092087
    ZVPot člen 23, 24. OZ člen 5, 6, 88.
    dolgoročni kredit v CHF - delna sodba - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - glavni predmet pogodbe - valutna klavzula v CHF - sodna praksa SEU - novejša sodna praksa - uporaba ZVPot - euro skladna razlaga prava - konverzija terjatev - dokazna ocena sodišča
    Sodišče prve stopnje je kot precedenčni pravni vir pravilno upoštevalo, povzelo in sledilo stališčem iz sodbe VSRS II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023. Vrhovno sodišče ima kot najvišje sodišče v državi položaj precedenčnega sodišča, v pristojnosti katerega so mehanizmi za zagotavljanje enotne sodne prakse in s tem za zagotavljanje enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). V nadaljnjem razvoju sodne prakse so bila namreč po odločbah Ustavnega sodišča RS in v njih zavzetih stališčih o ustavnopravnih vidikih, povezanih s presojo ničnostnih zahtevkov, in upoštevaje nadaljnjo prakso SEU prej sprejeta stališča revidirana in nadgrajena z novimi izhodišči, katerih bistvo je v: - zaostreni vsebini pojasnilne dolžnosti, zlasti glede na konkretna pogodbena bremena v potrošnikovem življenju; - stališču, da so razlogi v štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki utemeljujejo sklep o nepoštenosti pogodbenega pogoja, določeni alternativno; - razlikovanju med (ne)napovedljivostjo konkretnega trenutka in vzroka (dogodka) za znatno spremembo valutnega tečaja na eni strani ter med zavedanjem splošne tveganosti, da lahko pride do znatnih oscilacij valutnega para na drugi strani; ter - vzpostavljeni povezavi med pojasnilno dolžnostjo in nepoštenostjo pogodbenega pogoja, tako da izpolnjena pojasnilna dolžnost ni več njegova predpostavka, temveč njegov bistveni del.

    Toženka je sicer zatrjevala, da je preverjala kreditno sposobnost tožencev z izračuni fiktivnih obrokov, povečanih za 17,6 % oziroma celo do 30 %, vendar je bilo prav po zaslišanju bančnega uslužbenca, zlasti pa po zaslišanju prvega tožnika in drugih komitentov toženke ugotovljeno, da niti o teh izračunih toženka potrošnikov ni ustrezno informirala.

    Toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti glede glavnega pogodbenega pogoja, zato vključitev klavzule zamenljivosti v izpodbijano pogodbo (in njeno kasnejše pozivanje k uresničitvi te klavzule) v konkretnem primeru ne more vplivati na presojo o veljavnosti izpodbijanih pravnih poslov.
  • 237.
    VSL Sodba II Cp 1956/2024
    5.3.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091613
    OZ člen 168, 168/1, 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/1.
    odškodnina za materialno škodo - presoja višine odškodnine za nematerialno škodo - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trajanje zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija - odločanje o stroških po načelu uspeha
    Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju izvedenke medicinske stroke, da tožnik lahko zaradi trajnih posledic predmetne poškodbe vse običajne življenjske aktivnosti opravlja enako dobro, kot jih je pred poškodbo, in je zato tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zavrnilo.

    Toženka utemeljeno opozarja, da je sodišče pri izračunu nepravilno najprej upoštevalo že plačani in valorizirani znesek ter šele nato sokrivdo tožnika in je s tem nepravilno uporabilo materialno pravo.
  • 238.
    VSL Sklep III Cp 447/2026
    5.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091373
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 19/1, 51, 51/3. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
    psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - test sorazmernosti - paranoidna shizofrenija - nesporna dejstva
    Nasprotni udeleženec je pred sprejemom povzročil prometno nesrečo, pri čemer je vozil pod vplivom opisane psihotične simptomatike in vplivom psihoaktivnih snovi (kokain in marihuana), kar vsekakor pomeni ogrožanje njegovega zdravja, življenja in premoženja ter tudi zdravja, življenja in premoženja drugih.

    Ugotovljeni prometni nesreči nasprotuje pritožba, češ da ni nobenih dokazov, da je bil nasprotni udeleženec res njen povzročitelj. Ugotovljeno dejstvo izhaja že iz obvestila UPK, ga je pa potrdil tudi sam nasprotni udeleženec na naroku. Ker tudi njegov odvetnik do konca naroka ni nasprotoval opisanemu dejstvu, je sodišče pravilno štelo, da ni sporno. Na slednje kaže tudi to, da ob koncu naroka odvetnik ni imel nobenih pripomb in dokaznih predlogov.

    Le na oddelku pod posebnim nadzorom je mogoče zagotoviti stalni nadzor, nadzorovano prejemanje terapije in spremljanje psihičnega stanja nasprotnega udeleženca.
  • 239.
    VSC Sklep I Kp 5247/2026
    5.3.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00091830
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3
    podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - pripor - begosumnost

    Dejstvo, da so ilegalni prebežniki zanikali, da bi karkoli plačali neposredno obdolžencu, nima tako odločilne teže za sam obstoj utemeljenega suma, kot mu jo pripisuje zagovornik. Okoliščina, da tujci obdolžencem niso niti povedali, kam naj jih pelje, oz. da se tudi obdolženec z njimi ni pogovarjal, kar izpostavi sam pritožnik, pa zgolj dodatno kaže na njegovo vpetost v organizirano družbo, ko je očitno natančna navodila o ciljnem kraju že prejel od organizatorjev.

    Okoliščina, ali se je obdolženec zavedal protipravnosti ravnanja, se bo presojala tekom nadaljnjega dokaznega postopka. V tej fazi, ko iz zagovora obdolženca izhaja, da je ob prijavi na oglas s TikToka imel "nekaj sumov" in so ga tudi prijatelji opozorili, da je obljubljeni znesek za prevoz nerealen, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da utemeljen sum v tej fazi ni izpodbit ali omajan.

  • 240.
    VSL Sklep IV Cp 20/2026
    5.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091401
    DZ člen 141, 163.
    začasna odredba - stiki - ogroženost otroka - stiska otroka
    Pritožbene navedbe, da ta ali ona pritožnikova ravnanja otrok ne bi mogla spraviti v stisko, ju ogrožati ter vzbujati v njiju občutka krivde ali usmiljenosti, so nedopustno projiciranje pritožnikovih stališč in nazorov na otroka ter enostransko določanje, ob katerih njegovih ravnanjih se otroka »smeta« počutiti ogroženo, neprijetno oziroma v stiski. Z drugimi besedami, pritožnik skuša odločati o tem, kaj se lahko in kaj se ne sme ali ne more dogajati v psihi drugih oseb, v tem primeru njegovih otrok.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 40
  • >
  • >>