zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni in objektivni rok - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pooblaščencu - neposredna vročitev stranki - pravilna vročitev
Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej. Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.
odškodninska odgovornost - čiščenje skupnih delov - mokra in spolzka tla - spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi - padec po stopnicah - soprispevek oškodovanca - višina soprispevka oškodovanke - opozorilne table za nevarnost - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - novejša sodna praksa
Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede tožničinega soprispevka. V skladu s prvim odstavkom 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem poudarilo zlasti, da je tožnica s svojo nepazljivostjo pri hoji, ko ni gledala pod noge, prispevala k nastanku škode v 30 %. Po oceni višjega sodišča pa bi pri tem moralo upoštevati tudi druge ugotovljene okoliščine, in sicer, da bi tožnica morala opaziti mokra tla na podestu (in zato ustrezno prilagoditi hojo), zlasti pa biti bolj pozorna glede na to, da se čiščenje v zgradbi, kjer živi že več let, vedno opravlja ob sobotah ali nedeljah (škodni dogodek se je pripetil v soboto). Upoštevaje vse navedeno je tožnica po oceni višjega sodišča k nastanku škode prispevala v 70 %.
začasni skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - udeleženci zapuščinskega postopka - druge osebe - upnik v zapuščinskem postopku - zavrženje predloga
Institut začasnega skrbnika zapuščine ureja prvi odstavek 131. člena ZD, ki določa, da ga sodišče postavi, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče ter v drugih primerih, kadar je to potrebno. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi krog potencialnih dedičev, znan. Tega v ničemer ne spremeni dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, saj zapuščina na dediče preide že v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD).
Namen instituta je ohraniti zapuščino in zanjo poskrbeti oz. jo upravljati vse od zapustnikove smrti do trenutka, ko postane znano, kdo so dediči. Sodišče zato mora skrbnika imenovati v primerih: ko ni jasno ali dediči obstajajo in ali so vsi znani; ko je vsaj en izmed dedičev neznanega bivališča oz. drugače nedosegljiv; ko obstoji spor zaradi obstoja oz. veljavnosti oporoke in se (še) ne ve, kdo bo dedič; itd. Nasprotno, imenovanje skrbnika ni potrebno, ko je na drug način poskrbljeno za upravljanje zapuščine, ko so (vsi) dediči znani in lahko sami poskrbijo za začasno upravljanje zapuščine. Prvenstveno je torej namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino. Nikakor pa ne skrb za morebitne terjatve ali zahtevke upnikov oz. tretjih oseb do zapuščine.
Med 'druge osebe' sodijo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Na primer osebe, ki zahtevajo izločitev v korist potomcev, upravitelj in skrbnik zapuščine, izvršitelj oporoke ali upniki, ki so skladno s 143. členom ZD zahtevali ločitev zapuščine od dedičevega premoženja (ločitveni upniki). Takega zahtevka pritožnik ne uveljavlja. Sodna praksa je tudi jasna, da upniki, ki ločitve ne zahtevajo, niso udeleženci zapuščinskega postopka.
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - dejanje ni dokazano - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - neprimeren dokaz
Za razsojo predmetne zadeve ni pomembno, ali je toženec v preteklosti že motil posest tožnika, temveč je pomembno oziroma pravno odločilno zgolj ali je ravno toženec motil posest tožnika v predmetni zadevi.
ničnost oporoke - veljavnost pravnih poslov - uporaba pravil obligacijskega prava - razdedinjenje - nujni dedič - prehod premoženja na dediče - zahtevek za ugotovitev ničnosti - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporoka je pravni posel civilnega prava, predpostavke za veljavnost pravnih poslov so določena v OZ. Zahtevek za ugotovitev ničnosti je torej dopusten, čeprav z 61. členom ZD ni predviden.
odškodninska odgovornost - nesreča pri sankanju - dokazovanje nevarnosti - nevarnost - izvedenec - dokazna ocena - trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem - tehnična ureditev prog - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - običajne nevarnosti
Upravljavec sankališča ali organizator sankanja odgovarja le za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Padci in poškodbe ne pri smučanju ne pri sankanju niso nekaj neobičajnega, četudi so posledica izgube oblasti (zaradi prehitre vožnje, napačne izbire trase, …). Posameznik, ki se športne dejavnosti udeleži, pa s takšnim tveganjem soglaša.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - presoja uspeha v pravdnem postopku - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha v pravdi - sorazmerno majhen uspeh
Deleža delnega uspeha v pravdi, v kateri stranka uveljavlja nedenarne zahtevke, ni mogoče ugotavljati matematično, temveč ga mora sodišče oceniti glede na vse okoliščine zadeve, upoštevaje zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov.
pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - prepoved reformatio in peius - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - materialno procesno vodstvo - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek s pritožbo - vsebina vloge
Toženka je z zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe želela doseči, da bi se prvostopenjsko sodišče v izreku opredelilo glede njenega pobotnega ugovora in ji s tem dalo možnost, da se zoper ta del - če bi bil zanjo neugoden - pritoži. Tovrstne pomanjkljivosti (tj. pomanjkanje enega izmed členov v veččlenskem izreku sodbe, s katero je odločeno (tudi) o procesnem pobotu) se lahko uveljavijo s pritožbo in ne s predlogom za izdajo dopolnilne sodbe.
motenje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - aktivna legitimacija - sposobnost biti pravdna stranka - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - pasivna legitimacija
Ker gre v primeru tožene stranke torej za neposrednega motilca, ni pomembno, kdo je dejanje naročil in kdo bo imel od njega korist. To bi se ugotavljalo, če bi bil poleg neposrednega motilca tožen še posredni (tisti, ki je dejanje naročil ali bo imel od njega korist).
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - primernost skrbnika - skrbniško poročilo - oskrbovalec - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena novota - pomoč med ožjimi družinskimi člani
Nadzorstvo nad delom skrbnika je pridržano centru za socialno delo.
postopek za sodno ureditev meje - ustavitev postopka - nadaljevanje nepravdnega postopka po pravilih pravdnega postopka - ureditev meje - lastninski spor - mejni ali lastninski spor
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da gre v tej zadevi za lastninski spor, ker predlagatelja glede spornega dela zemljišča ne dopuščata nikakršne spremembe meje v preteklosti, temveč zatrjujeta izključno obstoj svoje lastnine. Pritožba utemeljeno opozarja na nepravilnost tega zaključka. Kot izhaja iz trditvene podlage udeležencev postopka, je namreč jedro spora ravno potek mejne črte. Predlagatelja sicer res podajata tudi trditve glede tega, da je del zemljišča, ki se nahaja med mejno črto, ki jo zatrjujeta sama in tisto, ki jo zatrjujeta nasprotna udeleženca, v lasti in dobroverni posesti njiju oziroma njunih pravnih prednikov že vsaj 65 let, vendar to ne omogoča zaključka, da gre za lastninski spor. Očitno namreč predlagata ureditev meje na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Nasprotna udeleženca, ki tem trditvam nasprotujeta, izpostavljata, da sporni del zemljišča, ki ga oklepata obe zatrjevani mejni črti, ne pripada predlagateljema, ki si ga lastita brez pravne podlage. Tudi njune navedbe o lastništvu spornega dela zemljišča ne dajejo podlage za zaključek, da gre za lastninski spor. Izpostavljen spor o lastništvu tega vmesnega mejnega prostora je namreč posledica različnega zatrjevanja meje, in ne vprašanja načina pridobitve tega zemljišča.
ZPP člen 7, 212, 214, 279c, 282, 282/1, 458, 458/1. OZ člen 86. SZ-1 člen 29
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - spor o veljavnosti pogodbe - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - energetska sanacija - sklep etažnih lastnikov - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - konkretizirano prerekanje dejstev - neprerekana dejstva - odločba o stroških postopka - pripravljalni narok - poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - udeležba na naroku - navzočnost pooblaščenca
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je lahko veljaven del sicer neveljavne pogodbe, pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da gre v obravnavanem primeru za vprašanje (zadostnega) soglasja volj pogodbenih strank in ne za vprašanje obličnosti.
Prerekanje trditev nasprotne stranke mora biti določno in obrazloženo. Zgolj navedbe, kot jih je podal toženec: "da prereka vse terjatve domnevno neporavnanih vplačil v rezervni stanovanjski sklad, stroške upravljanja, vzdrževanja ter obratovanja večstanovanjske hiše, ki jih tožeča stranka iz naslova zemljiškoknjižne lastnice dveh stanovanj izterjuje", ne zadostijo standardu obrazloženih trditev, s katerimi bi na ravni konkretnosti prerekal trditve tožnika, da je bil dolžan plačati stroške, izhajajoče iz predloženih računov, v vtoževani višini, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Z navzočnostjo pooblaščenca, ki lahko opravlja vsa procesna dejanja, ki jih je na podlagi prvega odstavka 279.c člena ZPP na pripravljalnem naroku potrebno opraviti, je zadoščeno zakonski zahtevi po strankini navzočnosti. Če se stranka, na zahtevo sodišča po osebni navzočnosti na pripravljalnem naroku iz šestega odstavka 279.c člena ZPP, pripravljalnega naroka ne udeleži osebno, navzoč pa je njen pooblaščenec, to še ne pomeni, da stranka na pripravljalni narok ni prišla, na kar se nanaša določba prvega odstavka 282. člena ZPP.
Ker ni bilo premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka na podlagi 203. člena ZD materialnopravno pravilna.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - poslabšanje stanja - agresivnost
Glede na to, da je oseba zaradi svoje duševne motnje že ogrozila svoje zdravje (pozimi so jo našli na teniškem igrišču v baru, boso in poškodovano) in da je pred sprejemom zaradi poslabšanja duševne motnje že pokazala tudi precej veliko stopnjo agresije (do očeta in varnostnika), je na mestu sklep, da je oseba zaradi svoje duševne motnje neposredno ogrozila najprej svoje zdravje in življenje, ker nadaljnjih agresivnih izbruhov brez zdravljenja po neizpodbitih ugotovitvah ni mogoče preprečiti, pa lahko z njimi ogrozi tudi življenje in zdravje bližnjih oseb.
Četudi A. A. ni izrecno izrazil nestrinjanja z zdravljenjem, vanj tudi ni (veljavno) privolil. Svoje ravnanje minimizira in skuša zanj najti razloge (česar pritožba ne napada). Ob akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki je nastopilo in mu onemogoča sodelovanje v milejši obliki zdravljenja, ter opisanem predhodnem ravnanju A. A. izjavi "raje vi odločite" in "da bo priden", njegova umirjenost in pogovorljivost ter verbalno sprejemanje zdravljenja ob pregledu ne morejo imeti pomena, kot mu ga pripisuje pritožba, torej da je zdravljenje (veljavno) sprejel in da ni pogojev za pridržanje. Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr namreč narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem. To je opravilo že sodišče prve stopnje (tehtanje) in pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja niso prišle v poštev.
zemljiška knjiga - prekinitev postopka - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - zapuščinski postopek - načelo začetka učinkovanja vpisov - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo - načelo pravnega prednika - načelo vrstnega reda vpisov
ZZK-1 sicer nima izrecne določbe o prekinitvi postopka, vendar že iz temeljnih določb zakona izhaja, da prekinitev, kakršno predlaga predlagateljica ne bi vplivala na možnost dovolitve vpisa. Po določbi 147. člena ZZK-1 namreč zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen). Posledica povedanega je, da zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati naknadno spremenjenega stanja vpisov, ki bi temeljilo na kasneje izdanem dodatnem sklepu o dedovanju.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina - stiki - potrebe upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - skupno starševstvo
V odgovor na pritožbene navedbe o materini želji, da se z otrokom izseli iz Slovenije, pritožbeno sodišče dodaja, da zaupanje otroka v skupno vzgojo in varstvo pomeni, da starša sporazumno sprejemata odločitve, ki pomembno vplivajo na otrokov razvoj, če take odločitve ne moreta sprejeti, pa lahko zahtevata odločitev sodišča. Pomembnih odločitev tako ne more sprejeti eden od staršev samostojno.
nova škoda - zahtevek za plačilo odškodnine - bodoča škoda - predvidljiva škoda - pričakovana bodoča škoda - depresivne motnje - neobstoj vzročne zveze - zavrnitev zahtevka - sodna poravnava
Nove škode OZ izrecno ne ureja, gre za izraz, ki se je uveljavil v sodni praksi kot označba tiste bodoče škode, ki jih 182. člen OZ ne pokriva. Po ustaljenih stališčih gre za škodo, ki mora biti v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, zanjo pa velja, da presega škodo, znano ob sklenitvi poravnave, in je ob normalnem teku stvari objektivno ni bilo mogoče pričakovati.
Ker škoda iz naslova odstranitve OSM, posttravmatske artroze in depresivne motnje ne predstavlja nove škode, škoda iz naslova poslabšanja kroničnega bolečinskega sindroma pa ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za vse posamezne oblike nepremoženjske škode pravilno zavrnilo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - krajevna pristojnost - stalno prebivališče - splošna krajevna pristojnost - začasno prebivališče - sprememba okoliščin med postopkom
Za odločanje v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, zoper katero je predlog vložen, stalno prebivališče (prvi odstavek 11. člena ZNP-1). V petem odstavku istega člena določena pristojnost po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca je določena izbirno in pod pogojem, da se da domnevati, da bo oseba tam prebivala daljši čas. Po ZNP-1 je torej v domeni predlagatelja, da izbere med krajevno pristojnima sodiščema.
V obravnavani zadevi se okoliščine v času med vložitvijo predloga in odločitvijo o nepristojnosti niso spremenile tako, da ob upoštevanju teh okoliščin Okrajno sodišče v Sevnici ne bi bilo več krajevno pristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00090964
ZDZdr člen 39. ZPP člen 286b.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - poslabšanje zdravstvenega stanja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - nevarnost za življenje in zdravje - izvedensko mnenje - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pravica do izjave
Odklanjanje jemanja zdravil, ki vodi v ugotovljene posledice, je lahko utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo.