OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.
Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
Okoliščine konkretnega dogodka (slik oziroma trčenje med obema igralcema) so dejanske narave, ki jih mora sodišče ugotoviti z drugimi dokazi. Vprašanje, ali je dogodek krivdno povzročil toženec, pa je pravne narave, na katero mora prav tako odgovoriti sodišče in ne izvedenec.
Zgolj osebna napaka oziroma prekršek pri igranju košarke, ki je bila glede na konkretno ugotovljeni potek igre običajna in po načinu storitve ni odstopala od za to igro običajnih prekrškov, ne predstavlja protipravnega niti premalo skrbnega ravnanja druge tožene stranke.
Stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka je bilo že preseženo. Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.
sklep o domiku – obrazloženost sklepa - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi v sklepu o domiku moralo navesti tudi razloge za odločitev, da z odredbo ne bo ponovno ugotavljalo vrednosti nepremičnine. Sodišče mora namreč v primeru, ko ne ugodi predlogu dolžniku za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, pojasniti v sklepu o domiku, zakaj meni, da dolžnikov predlog ni utemeljen, saj se le z opredelitvijo oziroma z navedbo razlogov za svojo odločitev, strankam postopka omogoči možnost izpodbijanja odločitve sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov.
nujna pot – pogoji za dovolitev nujne poti – potrebnost nujne poti – načelo sorazmernosti
Če med lastnikom nepremičnine brez poti in lastnikom sosednje nepremičnine ni možen dogovor o služnostni poti, lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih služnost (kot nujno pot) določi sodišče.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost – konkretno ravnanje stranke – onemogočanje ali otežitev izpolnitve terjatve
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati subjektivno in konkretno delovanje nasprotne stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja izterjave, ki pa mora pripeljati do objektivne posledice, torej do stanja, ko je (oziroma bo) izterjava ogrožena. Zgolj odtujitev poslovnega deleža, za katerega ni jasno, kakšna je bila njegova vrednost, pa takšne nevarnosti ne izkazuje. Še posebej upoštevaje vrednost denarne terjatve in dejstvo, da ima toženec nepremično premoženje, na katerega kot sredstvo zavarovanja meri tudi začasna odredba.
ZEKom člen 23. ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 30, 30/3, 31.
ugotovitvena tožba - ničnost vzorčne ponudbe - pravni interes - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - določitev vrednosti po prostem preudarku
Če očitno previsoko ali prenizko navedena vrednost ne odpira vprašanja o stvarni pristojnosti ali o pravici do revizije, ni razlogov za postopek po tretjem odstavku 44. člena ZPP.
V primeru nedenarnih zahtevkov, kjer dejanska podlaga spora ne ponuja primernih in oprijemljivih opornih točk za določitev njihove vrednosti niti po prostem preudarku, mora biti sodišče pri izvajanju svoje pravice do prostega preudarka pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta posebej previdno in zadržano.
Ugotovitvene tožbe niso namenjene prevenciji, zato z zatrjevanjem neke hipotetične škode, ki naj bi tožeči stranki nastala, če ničnost izpodbijanih določb vzorčnih ponudb ne bo ugotovljena, tožeča stranka svoje pravne koristi ne izkazuje v smeri, da bi ji uspeh v tej pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon (in ki ga brez uspeha v tem postopku ne bi mogla uveljaviti).
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – dejansko stanje
Tožnikove pritožbene trditve se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen.
Ker tožena stranka uveljavlja, da je tožeča stranka obračunala število ur, ki je za več kot pol presegalo normirano število ur za tovrsten objekt, je zahtevku tožeče stranke nasprotovala le po višini. Ne gre torej za to, da posel, ki ga je tožeča stranka opravila, nima opisanih lastnosti oziroma, da je njena izpolnitev nepravilna. Le v tem primeru bi bilo mogoče govoriti o stvarnih napakah opravljenega posla.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ustreznost izjave sosedov o lastniški posesti
Izjavi sosedov, ki ju je priložila predlagateljica, sta vsebinsko ustrezni. Sosedi sta namreč navedli, da je bila pravna prednica predlagateljice do svoje smrti leta 1987 lastnica spornega stanovanja, od leta 1998 pa ima stanovanje v lastniški posesti predlagateljica, ki tudi stanuje na naslovu nepremičnine. Taka izjava zadošča, saj od sosedov ni mogoče pričakovati, da bi poznali pravni temelj uporabe stanovanja. Res sosedi uporabljata pravne termine, vendar gre za termine (posest, lastnina), katerih vsebina je znana tudi povprečnemu udeležencu v pravnem prometu. Pomembno je, da iz izjav izhaja tudi obdobje lastniške posesti, ki je daljše od 10 let in bi bili torej glede trajanja izpolnjeni pogoji za priposestvovanje.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-2, 272, 272/3, 272/3-2. ZOdvT člen 17, 17-1.
subjektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – pravdni stroški – nagrada za postopek – priznana dejstva
Vse navedbe tožnice, na katere se je pri oceni, ali je podan subjektivni pogoj izpodbojnosti, oprlo sodišče prve stopnje, so v postopku neprerekane. Teh trditev zato ni bilo treba posebej dokazovati, sodišče prve stopnje pa jih je smelo oziroma moralo šteti za resnične.
Ker je šteti, da vloga, ki je sicer bila vložena po pooblaščenki odvetnici, vendar pa je sodišče v skladu z 286.a členom ZPP ni upoštevalo, sploh ni bila vložena, odgovor na tožbo pa ni bil vložen po pooblaščencu odvetniku, toženka ni upravičena do nagrade za postopek.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 6, 6/5.
trditveno in dokazno breme - zakonska domneva - ugovor pasivne legitimacije - obvezna državna gospodarska javna služba izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
Ker se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe toženka šteje za uporabnico tožničine storitve, navedene zakonske domneve pa toženka ni uspela izpodbiti, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora pasivne legitimacije materialnopravno pravilna.
Tožeča stranka je zaradi neplačila dela predujma preprečila izvedbo dokaza z izvedencem, na podlagi drugih predloženih dokazov pa sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo ugotoviti utemeljenosti njenih navedb.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO- JAVNA NAROČILA
VSL0076947
OZ člen 631, 649, 649/1. ZJN-2 člen 4, 4/4, 4/6. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – status nominiranega podizvajalca – javno naročilo
Podizvajalec pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi, ki je predmet javnega naročila, pridobi neposredni zahtevek po 631. členu OZ neodvisno od tega, ali je upravičen tudi do uveljavljanja podobnega zahtevka po ZJN-2, pri čemer 631. člen v zvezi z 1. odstavkom 649. člena OZ ne zahteva posebnega statusa nominiranega podizvajalca.