poroštvo – poroštvena izjava – prisila – uveljavljanje napak volje – vložitev tožbe – ugovor – prenehanje glavnega dolžnika
Kljub trditvam pritožnice, da je podpisala poroštveno izjavo pod prisilo, ta izjava še vedno velja. Toženka bi jo morala razveljaviti. To pa bi lahko dosegla le z novo tožbo, s samim ugovorom v tem pravdnem postopku pa tega ne more uveljaviti.
ZKP člen 63, 63/2, 363, 363/5, 367, 367/4, 375, 375/2.
pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba
Oškodovanec, kadar nima vloge tožilca, torej če ni stranka v postopku, lahko izpodbija v sodbi le odločitev o stroških, v kolikor je bilo s sodbo odločeno tudi o njegovih stroških.
V obravnavani zadevi je bila vložena tudi nasprotna tožba, zato bi moralo sodišče oba zahtevka (po tožbi - na ugotovitev obstoja ter varstvo služnosti in nasprotni tožbi - na prenehanje služnosti zaradi njene nepotrebnosti) obravnavati skupaj.
Služnost je treba izvajati tako, da kar najmanj obremenjuje služečo nepremično.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – subjektivna nevarnost – konkretno ravnanje stranke – onemogočanje ali otežitev izpolnitve terjatve
Predlagatelj začasne odredbe mora izkazati subjektivno in konkretno delovanje nasprotne stranke v smeri onemogočanja ali oteževanja izterjave, ki pa mora pripeljati do objektivne posledice, torej do stanja, ko je (oziroma bo) izterjava ogrožena. Zgolj odtujitev poslovnega deleža, za katerega ni jasno, kakšna je bila njegova vrednost, pa takšne nevarnosti ne izkazuje. Še posebej upoštevaje vrednost denarne terjatve in dejstvo, da ima toženec nepremično premoženje, na katerega kot sredstvo zavarovanja meri tudi začasna odredba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073263
ZST –1 člen 20, 31, 32, 32/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – več spornih predmetov – eventualna kumulacija zahtevkov – zavarovanje terjatve – obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti
V primeru, da se v istem postopku na isti stopnji obravnava več spornih predmetov, se vrednosti seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Če bi sodišče dvomilo v s strani tožnice določeno vrednost spora, bi slednjo (po seštevku vrednosti zahtevkov) moralo določiti samo in od tega zneska tudi odmeriti sodno takso za postopek.
menično pravo – bianco menica – prenos terjatev - prenos bianco meničnih blanketov – zastaranje menične terjatve
Sama bianco menica (dokler ni izpolnjena), ne predstavlja menice. Prenose bianco meničnih blanketov je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po pravilih obligacijskega prava o prenosu terjatve, v zavarovanje katere so bili izročeni upniku.
Zastaranje zahtevkov iz temeljnega posla ne vpliva na meničnopravno zastaranje. Menično pravni zahtevki pa ločeno zastarajo za vsakega meničnega upnika zoper vsakokratnega meničnega zavezanca Menice z datumom izdaje 13.5.1991, z dospelostjo po vpogledu, imetnica menice ni predložila v plačilo v roku iz 1. odstavka 33. člena ZM. Lahko bi jo predložila v plačilo do 13.5.1992, saj vsi menično pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez tri leta od dospelosti.
Ker se je tožnica ob izvajanju toženčevih spornih posegov na nepremičninah v njeni solasti z njimi strinjala, je odločitev o zavrnitvi zahtevka za opustitev vsakršnih posegov in za vzpostavitev prvotnega stanja na teh nepremičninah pravilna.
Ker je bila kupoprodajna pogodba glede kmetijskega zemljišča sklenjena, ne da bi bil upoštevan z zakonom predpisan postopek prodaje kmetijskih zemljišč, je nična in ne more predstavljati podlage za prodajalčevo obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.
odvzem poslovne sposobnosti – dokazovanje – dokaz z izvedencem
Pravilnost strankinih trditev, ki se nanašajo na strokovno vprašanje, za katera sodišče samo nima potrebnega strokovnega znanja, mora preverjati s pomočjo sodnega izvedenca, ki ga v postopku določi samo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071683
OZ člen 153, 153/2, 180, 186, 186/3, 187. ZPP člen 195.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – obkektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - odstranjevanje salonitnih plošč - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - prispevek k nastanku škode - obstoječ izvršilni naslov - oblikovanje izreka sodbe - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka
Ob naložitvi obveznosti toženim strankam se mora izrecno upoštevati, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova. Ravno s takim oblikovanjem zahtevka in izreka se prepreči, da bi tožnica razpolagala z dvema izvršilnima naslovoma za terjatev iz iste dejanske in pravne podlage.
Pravilo 187. člena OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, ampak je samo podlaga za (v razmerju do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del. Odgovornost naročitelja obstaja, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti izvajalca.
V obravnavanem primeru je šlo za opravljanje nevarne dejavnosti, ker se je delo opravljalo na višini, pri katerem vedno obstaja možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do padca, pri čemer delodajalec tudi z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, ne more zmanjšati pod raven standarda povečane nevarnosti.
Izdatki oškodovanca, ki se je pred pravdo obrnil na povzročitelja škode oziroma zavarovalnico zaradi povračila škode, spadajo med stroške, ki so nastali zaradi postopka in v nagrado za postopek niso zajeti.
ZST-1 člen 5, 5/2, 19, 19/2. ZPP člen 41, 182, 182/3.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – vrednost predmeta – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Sodna taksa se plača od vrednosti zahtevka, za ugotavljanje vrednosti zahtevka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 drugače določeno.
nujna pot – pogoji za dovolitev nujne poti – potrebnost nujne poti – načelo sorazmernosti
Če med lastnikom nepremičnine brez poti in lastnikom sosednje nepremičnine ni možen dogovor o služnostni poti, lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih služnost (kot nujno pot) določi sodišče.
skupno premoženje zakoncev – določitev deležev – prispevek zakonca – celotno obdobje trajanja zakonske zveze – vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Prispevek pravdnih strank se primerja v celotnem obdobju skupnega življenja (trajanja ekonomske skupnosti). Obdobje do nakupa posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, se lahko upošteva le v posebej utemeljenih okoliščinah.
Zakonec, ki uveljavlja ugotovitev deleža na skupnem premoženju, s tožbo ni dolžan zajeti vsega premoženja.
Ker tožencu ni uspelo dokazati, da je k povečanju vrednosti nepremičnine prispeval sam, tj. zgolj s svojim posebnim premoženjem, predstavljajo vlaganja skupna vlaganja v posebno premoženje tožnice. Toženčev prispevek bi bil tako lahko zgolj polovičen (10,87 %), kar ne predstavlja tako velikega vložka, ki bi vodil k nastanku nove stvari.
sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče tega nikoli ne ugotavlja samo, ampak zapuščinski postopek prekine in stranke napoti na pravdo.
dokazovanje – dokaz s sodnim izvedencem – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – prekluzija
Ni naloga izvedenca, da z lastnimi poizvedbami, čeprav stranka to predlaga, dopolnjuje njene morda nepopolne navedbe. Takšno ravnanje tudi sicer ni dopustno, saj z izvedbo dokazov trditvene podlage ni dopustno širiti.
Tožnikova izselitev iz stanovanja ni bila prostovoljna, saj je toženka samovoljno zamenjala ključavnico, tožnika pa postavila pred zaklenjena vrata. S tem je tožnika motila v njegovi mirni (so)posesti stanovanja.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074673
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/2, 275, 276, 278, 278/2. OZ člen 193. ZVis člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - donacija - manjši delež poplačila upnikov - čista vrednost premoženja - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - določna zahteva za povrnitev stroškov - sposobnost biti stranka - članica univerze
Za zaključek, da je neko dejanje izpodbojno, ne zadošča le zaključek, da se je s tem dejanjem zmanjšala čista vrednost premoženja, pač pa mora biti podan še naslednji pogoj, to pa je dejstvo, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
finančni leasing – odstop od pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe – solidarno poroštvo
Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve zoper solidarnega poroka je pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, s katero je bilo dogovorjeno plačilo za primer, če leasingojemalec izgubi pravico odplačevanja obrokov po načrtu.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.
stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.
prekinitev postopka – prekinitev postopka na podlagi sklepa Ustavnega sodišča – oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Ker je ustavno sodišče sklenilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži izvrševanje prvega odstavka 13. člena ZST-1 v delu, v katerem se nanaša na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo, za katere se uporabljata ZPP ali ZIZ in da se zaradi navedenega do končne odločitve ustavnega sodišča prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbo so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo sklepu ustavnega sodišča, pravilna in zakonita.