pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
prenos podjetja na d.o.o. - odgovornost podjetnika za obveznosti
Drugo tožena stranka tudi po prenosu podjetja odgovarja za prenesene, pred vpisom prenosa podjetja v sodni register nastale poslovne obveznosti. Takšna odgovornost fizične osebe (prej samostojnega podjetnika) torej onemogoča, da bi obstoječi upniki prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo, saj lahko za izpolnitev terjatve še vedno posežejo po (v seštevku) enakem premoženju (premoženju družbe in premoženju nekdanjega samostojnega podjetnika – drugo tožene stranke).
sklep o domiku – obrazloženost sklepa - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje bi v sklepu o domiku moralo navesti tudi razloge za odločitev, da z odredbo ne bo ponovno ugotavljalo vrednosti nepremičnine. Sodišče mora namreč v primeru, ko ne ugodi predlogu dolžniku za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, pojasniti v sklepu o domiku, zakaj meni, da dolžnikov predlog ni utemeljen, saj se le z opredelitvijo oziroma z navedbo razlogov za svojo odločitev, strankam postopka omogoči možnost izpodbijanja odločitve sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov.
ZST-1 člen 5, 5/2, 19, 19/2. ZPP člen 41, 182, 182/3.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – vrednost predmeta – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Sodna taksa se plača od vrednosti zahtevka, za ugotavljanje vrednosti zahtevka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 drugače določeno.
poroštvo – poroštvena izjava – prisila – uveljavljanje napak volje – vložitev tožbe – ugovor – prenehanje glavnega dolžnika
Kljub trditvam pritožnice, da je podpisala poroštveno izjavo pod prisilo, ta izjava še vedno velja. Toženka bi jo morala razveljaviti. To pa bi lahko dosegla le z novo tožbo, s samim ugovorom v tem pravdnem postopku pa tega ne more uveljaviti.
Tudi glede izvenšolskih dejavnosti je treba upoštevati zmožnosti staršev. Prav je, da se otrok udeležuje vsaj kakšne dejavnosti, v primeru, da je teh dejavnosti več in niso organizirane takoj po pouku, ter je treba otroka nanje posebej voziti, pa je treba tovrstne aktivnosti prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev.
Tožnik z vložitvijo tožbe na zvišanje preživnine pridobi preživninski zahtevek za višjo preživnino, saj sodišče prisodi zvišano preživnino od vložitve tožbe dalje, zato je tudi preživninska obveznost na zvišano preživnino zapadla v trenutku vložitve tožbe; nato pa vse do konca glavne obravnave zapadajo mesečni preživninski obroki.
menično pravo – bianco menica – prenos terjatev - prenos bianco meničnih blanketov – zastaranje menične terjatve
Sama bianco menica (dokler ni izpolnjena), ne predstavlja menice. Prenose bianco meničnih blanketov je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po pravilih obligacijskega prava o prenosu terjatve, v zavarovanje katere so bili izročeni upniku.
Zastaranje zahtevkov iz temeljnega posla ne vpliva na meničnopravno zastaranje. Menično pravni zahtevki pa ločeno zastarajo za vsakega meničnega upnika zoper vsakokratnega meničnega zavezanca Menice z datumom izdaje 13.5.1991, z dospelostjo po vpogledu, imetnica menice ni predložila v plačilo v roku iz 1. odstavka 33. člena ZM. Lahko bi jo predložila v plačilo do 13.5.1992, saj vsi menično pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo čez tri leta od dospelosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074156
OZ člen 5, 239, 244. SPZ člen 38, 38/6.
pogodbena odškodninska odgovornost – prodaja nepremičnine – kršitev pogodbe – pojasnilna dolžnost prodajalca – cena tržne vrednosti nepremičnine – zamolčanje dejstev – kršitev načela vestnosti in poštenja – razbremenitev odgovornosti
V prodajni pogodbi je bila dogovorjena široka pojasnilna dolžnost prodajalca glede okoliščin, ki bi imele za posledico ogrožanje interesa kupca. Ravnanje prodajalca, ki je zamolčal, da je pred sklenitvijo pogodbe na sestanku z občino (zaradi nameravane rekonstrukcije ceste) soglašal s ceno, ki je bila za kar 60% nižja od te, za katero je toženec nato prodal nepremičnine tožniku, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Toženec (prodajalec) je zato kršil pogodbeno obveznost, kar utemeljuje njegovo odškodninsko odgovornost.
preložitev naroka – opravičilo odsotnosti iz naroka – opravičljiv razlog za odsotnost z naroka – poseben obrazec
Stranka, ki želi doseči preložitev naroka, mora storiti dvoje: sodišču mora poslati opravičilo in za izostanek dokazati opravičljiv razlog. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka.
Zdravnik, ki na predpisanem obrazcu izda opravičilo, mora v njem navesti dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Ob izdaji in predložitvi opravičila, v katerem takšni razlogi niso navedeni, sodišče nima možnosti nima možnosti presoje, ali je opravičilo utemeljeno.
ZIZ člen 41, 44, 61, 61/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - menični spor - pravni pouk v izvršbi zaradi menične terjatve
Če v predlogu za izvršbo ni jasno opredeljeno, da gre za menično terjatev, v pravnem pouku pa ni opredeljen jasno in nedvoumno en rok, v katerem lahko stranka vloži pravno sredstvo, je ugovor dolžnika, vložen v ugovornem roku 8 dni, pravočasen.
regresni spor med zavarovancem in zavarovalnico – dokazno breme – utemeljenost izplačila odškodnine – kršitev zavarovalne pogodbe – razbremenitev odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – omejitev višine povračilnega zneska – akcesorne terjatve
V regresnem sporu med zavarovancem in zavarovalnico mora zavarovalnica dokazati svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, to je, da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo, ki po splošnih pogojih pomeni zavarovančevo kršitev te pogodbe (v konkretnem primeru vožnja pod vplivom alkohola), glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca. Ta se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo in (ali) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo.
Omejitev višine povračilnega zneska se namreč ne razteza na obresti in stroške. Omejeni znesek predstavlja le maksimizacijo glavnice, to je zahtevka za povračilo oškodovancu izplačane odškodnine, medtem ko akcesorne terjatve (iz naslova obresti, stroškov in drugo) v njem niso zajete.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074673
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/2, 275, 276, 278, 278/2. OZ člen 193. ZVis člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - donacija - manjši delež poplačila upnikov - čista vrednost premoženja - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - določna zahteva za povrnitev stroškov - sposobnost biti stranka - članica univerze
Za zaključek, da je neko dejanje izpodbojno, ne zadošča le zaključek, da se je s tem dejanjem zmanjšala čista vrednost premoženja, pač pa mora biti podan še naslednji pogoj, to pa je dejstvo, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
nujna pot – pogoji za dovolitev nujne poti – potrebnost nujne poti – načelo sorazmernosti
Če med lastnikom nepremičnine brez poti in lastnikom sosednje nepremičnine ni možen dogovor o služnostni poti, lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih služnost (kot nujno pot) določi sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075468
OZ člen 147.
odgovornost delavcev za povzročeno škodo delodajalcu - trditveno in dokazno breme
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo neposredno od delavcev, zato bi moral trditi (in dokazati), da so mu toženci povzročili škodo namenoma.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odškodninska odgovornost – nedopustno ravnanje – opustitev ukrepov za varno delo - padec delavke na splozkih tleh
Da bi lahko očitali krivdo za padec tožnice njenemu delodajalcu, bi moral biti podan očitek, da je ta opustil potreben ukrep za varno delo, posledično čemur so bila tla spolzka in posledično čemur je tožnica padla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0073263
ZST –1 člen 20, 31, 32, 32/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
odmera sodne takse – vrednost spornega predmeta – več spornih predmetov – eventualna kumulacija zahtevkov – zavarovanje terjatve – obstoj terjatve – dokazni standard verjetnosti
V primeru, da se v istem postopku na isti stopnji obravnava več spornih predmetov, se vrednosti seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Če bi sodišče dvomilo v s strani tožnice določeno vrednost spora, bi slednjo (po seštevku vrednosti zahtevkov) moralo določiti samo in od tega zneska tudi odmeriti sodno takso za postopek.
začetek postopka zaradi insolventnosti - vpliv na izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine
Ko je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti,niti ob ugoditvi ugovoru, sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči. Za takšno odločitev namreč v določbah ZFPPIPP niti v določbah ZIZ niti v kakšnem drugem zakonu nima pravne podlage.
ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - odmera sodne takse - postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste
Če se postopek ne zaključi z meritorno odločbo o glavni stvari, temveč sodišče tožbo, zaradi neplačila sodne takse, šteje za umaknjeno in v posledici postopek ustavi, je potrebno uporabiti določbo tar. št. 30010 ZST-1, ki določa posebno takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO
VSL0071653
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 147, 179, 352. ZMed člen 6, 9.
odškodninska odgovornost medijev - objava člankov - poseg v osebnostne pravice - duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine
Ob vložitvi tožbe zastaralni rok za škodo tudi v delu, ki se nanaša na prvi članek (31. 1. 2007), ni potekel (352. člen OZ). Glede na okoliščine tega primera ni neživljenjska ocena sodišča, da se vseh pet člankov presoja kot celoto, ne vsakega posebej, saj so med seboj povezani in gre za prvo objavo in nato nadaljevanje ene zgodbe o sporih med bivšima zakoncema pri dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo enemu od staršev. Poleg tega je subjektivni triletni rok začel teči šele, ko je bil tožniku znan obseg njegove škode v obliki psihičnih bolečin in travm, ki pa so trajale dalj časa in ne le nekaj mesecev po objavi vsakega od spornih člankov.
Prvotožena stranka odgovarja le za svoja ravnanja in ne za ravnanja drugih medijev, ki so tudi nedopustno posegli v tožnikove osebnostne pravice in mu povzročili škodo.
OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 339, 339/2-8, 339/2-14.
vezanost na obsodilno kazensko sodbo - ni razlogov o odločilnih dejstvih - okoliščine, ki vplivajo na prisojo višine odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb postopka - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - trditvena podlaga - izvedba dokaza
Pravdno sodišče je glede ugotovitve dejstev, od katerih je v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo.
Sodba ne pojasni, zakaj ne upošteva poškodb, ki jih je navajal tožnik že v trditveni podlagi tožbe. Omenja sicer mnenje sodnega izvedenca dr. D., ki je bil postavljen že v kazenskem postopku, ne navede pa, zakaj ga ne upošteva (ne gre za predpravdno mnenje, ki nima dokazne moči).
Razlog, da tožnik ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja dr. C., ne pomeni, da se sodišču do pripomb tožnika ni treba opredeliti.