prenos podjetja na d.o.o. - odgovornost podjetnika za obveznosti
Drugo tožena stranka tudi po prenosu podjetja odgovarja za prenesene, pred vpisom prenosa podjetja v sodni register nastale poslovne obveznosti. Takšna odgovornost fizične osebe (prej samostojnega podjetnika) torej onemogoča, da bi obstoječi upniki prišli v slabši položaj, kot če prenosa ne bi bilo, saj lahko za izpolnitev terjatve še vedno posežejo po (v seštevku) enakem premoženju (premoženju družbe in premoženju nekdanjega samostojnega podjetnika – drugo tožene stranke).
poroštvo – poroštvena izjava – prisila – uveljavljanje napak volje – vložitev tožbe – ugovor – prenehanje glavnega dolžnika
Kljub trditvam pritožnice, da je podpisala poroštveno izjavo pod prisilo, ta izjava še vedno velja. Toženka bi jo morala razveljaviti. To pa bi lahko dosegla le z novo tožbo, s samim ugovorom v tem pravdnem postopku pa tega ne more uveljaviti.
dokazovanje – dokaz s sodnim izvedencem – izvedensko mnenje – postavitev drugega izvedenca – prekluzija
Ni naloga izvedenca, da z lastnimi poizvedbami, čeprav stranka to predlaga, dopolnjuje njene morda nepopolne navedbe. Takšno ravnanje tudi sicer ni dopustno, saj z izvedbo dokazov trditvene podlage ni dopustno širiti.
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 3. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nepremičnina v družbeni lastnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – priposestvovanje – dobra vera – pravna zmota – gradnja na tujem zemljišču – otvoritvena bilanca
Vsakršne posesti in dejanske uporabe določene nepremičnine v družbeni lastnini še ni mogoče enačiti s pravico uporabe kot podlago za lastninjenje po ZLNDL. Oseba, ki se sklicuje na izvenknjižno pridobitev pravice uporabe, mora to izkazati z ustreznimi listinami, to je listinami, ki bi omogočale vpis te pravice v zemljiško knjigo. Za veljaven prenos pravic uporabe je bila tako potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe.
Z vidika ZLNDL je odločilno, ali je imela pravna prednica tožeče stranke na spornih zemljiščih pravico uporabe ali ne. Vendar pa to ni edini pogoj, ki bi moral biti izpolnjen. Tožeča stranka bi morala dokazati tudi to, da sta bili sporni nepremičnini (oziroma pravica uporabe na njih) vključeni v otvoritveno bilanco družbene pravne osebe, ki se je lastninsko preoblikovala v današnjo tožnico.
posojilna pogodba – namensko posojilo – prevzem dolga – nastanek obveznosti – podpis pogodbe – knjiženje pogodbe – ničnost
Obveznost dolžnika nastane (ob odsotnosti kakega pogoja ali roka) s trenutkom podpisa pogodbe in ne morebiti s trenutkom knjiženja pogodbe v računovodske bilance.
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla – razpolagalna sposobnost - skrbnost
Zastavna pravica na nepremičnini je bila ustanovljena na podlagi pravnega posla. Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe zaradi zatrjevane (so)lastninske pravice tožnika je zato ključnega pomena dobra vera in načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tožnik bi s svojim zahtevkom lahko uspel le, če bi uspel izpodbiti domnevo, da toženec ni vedel, da podatki v zemljiški knjigi ne odražajo realnega stanja oziroma da ni bil dobroveren.
izvršilna sredstva - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Pri predlaganju sredstev oziroma predmetov izvršbe mora upnik ravnati tudi kot dober gospodar, sodišče pa si mora prizadevati, da se opravi postopek s čim manjšimi stroški. Upnik je kljub temu v tej svoji pravici omejen s pravico dolžnika, da v skladu s 169. členom ZIZ doseže, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 161, 161/1, 165, 316.
stroški postopka – sosporniki – zastopanje več strank
V primeru, ko je tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom proti enemu tožencu, ne pa proti drugemu tožencu, se uporabi analogija s prvim odstavkom 161. člena ZPP, po kateri so sosporniki upravičeni do stroškov po enakih delih.
finančni leasing – odstop od pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe – solidarno poroštvo
Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve zoper solidarnega poroka je pogodba o finančnem leasingu med tožečo stranko kot leasingodajalcem in leasingojemalcem, s katero je bilo dogovorjeno plačilo za primer, če leasingojemalec izgubi pravico odplačevanja obrokov po načrtu.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – povrnitev škode neposredno od delavca – namerna povzročitev škode – kvalifikatorna oblika krivde – nestrokovna izvedba zobozdravstvene storitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede namernega ravnanja toženca je na tožnici, pri čimer zgolj abstraktno zatrjevanje naklepa, ki je pravni zaključek oziroma zakonski pojem, ne zadošča. Pravni sklep o namerni povzročitvi škode je odvisen od konkretnih trditev o dejstvih glede zavedanja protipravnega ravnanja in volje doseči prepovedano posledico. Tožnica je tista, ki mora najprej navesti vsa pravotvorna dejstva, ki so odločilna za presojo o obstoju najtežje oblike krivde. Šele nato je mogoče prevaliti trditveno in dokazno breme o nasprotnem na toženca.
OZ člen 131, 131/2. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 5, 5/1, 5/1-16, 86, 88, 88/1, 88/2, 91, 91/1, 91/1-3, 91/1-5, 106.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - slikopleskarstvo – delo pod napetostjo
Slikopleskarstvo ni nevarna dejavnost.
Škodni dogodek ni nastal zaradi povečane nevarnosti, ki bi izhajala iz same stvari oziroma dejavnosti, temveč je bil posledica kršitve varnostnih predpisov, saj se tožnik sploh ne bi smel nahajati v bližini neizoliranih električnih kablov, ki so bili pod napetostjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073237
ZPP člen 108, 285. OZ člen 168, 468, 468/1, 468/3.
tožbeni zahtevek – ugovori tožene stranke – nesklepčnost – vrnitev tožbe v popravo – sodba presenečenja – materialno vodstvo pravde – izgubljeni dobiček – skrita napaka
Tožena stranka ni ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo in zlasti ne nesklepčnosti tožbe. Ugovarjala je neutemeljenost zahtevkov in predlagala dokaze v zvezi z vsebino spornega razmerja. Na to pa sodišče prve stopnje brez da bi vrnilo tožbo v popravo glede zavrženega dela in ne da bi glede zavrnjenega dela tožbenega zahtevka opravilo materialno vodstvo pravde, del tožbe zavrže, del tožbenega zahtevka pa zavrne. Ko sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka možnost uspeti v pravdi, če bi postavila drugačen zahtevek oziroma odpravila nesklepčnost tožbe, je treba pred tem stranki vrniti tožbo v popravo, pozvati stranko, da poda vsa potrebna pojasnila, da se ugotovi sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta potrebni za odločbo. Ker tožena stranka ni podala teh ugovorov, je šlo za sodbo presenečenja.
Sodišče izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodbo na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/2, 240. ZPP člen 253, 253/1. ZPKrv člen 16, 16/3. ZZDej člen 47, 48.
odškodninska odgovornost – poostrena krivdna odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka – opravljanje dejavnosti v zdravstvu – nevarna dejavnost – zdravljenje s transfuzijo – medicinska napaka – pojasnilna dolžnost – izvedensko mnenje – kopije listin
Odgovornost za škodo, ki nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, ni objektivna. Gre za krivdno odgovornost, in sicer poostreno po 2. odstavku 6. člena OZ, saj se od zdravstvene organizacije zahteva ravnanje z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka oz. profesionalna skrbnost.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074673
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(1), 271/2, 275, 276, 278, 278/2. OZ člen 193. ZVis člen 10. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - donacija - manjši delež poplačila upnikov - čista vrednost premoženja - neupravičena obogatitev - zakonske zamudne obresti - določna zahteva za povrnitev stroškov - sposobnost biti stranka - članica univerze
Za zaključek, da je neko dejanje izpodbojno, ne zadošča le zaključek, da se je s tem dejanjem zmanjšala čista vrednost premoženja, pač pa mora biti podan še naslednji pogoj, to pa je dejstvo, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
ZST-1 člen 5, 5/2, 19, 19/2. ZPP člen 41, 182, 182/3.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog – vrednost predmeta – ugotovitev vrednosti predmeta postopka – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Sodna taksa se plača od vrednosti zahtevka, za ugotavljanje vrednosti zahtevka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v ZST-1 drugače določeno.
preložitev naroka – opravičilo odsotnosti iz naroka – opravičljiv razlog za odsotnost z naroka – poseben obrazec
Stranka, ki želi doseči preložitev naroka, mora storiti dvoje: sodišču mora poslati opravičilo in za izostanek dokazati opravičljiv razlog. ZPP v drugem odstavku 115. člena namenoma predpisuje poseben obrazec, ki stranki omogoča, da opraviči svojo odsotnost z naroka zaradi zdravstvenih razlogov oziroma iz istih razlogov doseže preložitev naroka.
Zdravnik, ki na predpisanem obrazcu izda opravičilo, mora v njem navesti dejstva, na podlagi katerih je ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Ob izdaji in predložitvi opravičila, v katerem takšni razlogi niso navedeni, sodišče nima možnosti nima možnosti presoje, ali je opravičilo utemeljeno.
ZIZ člen 41, 44, 61, 61/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - menični spor - pravni pouk v izvršbi zaradi menične terjatve
Če v predlogu za izvršbo ni jasno opredeljeno, da gre za menično terjatev, v pravnem pouku pa ni opredeljen jasno in nedvoumno en rok, v katerem lahko stranka vloži pravno sredstvo, je ugovor dolžnika, vložen v ugovornem roku 8 dni, pravočasen.
pogodba o denarnem depozitu - odgovornost za plačilo deviznih vlog - podružnica - uporaba prava - načelo koneksnosti uporabe prava - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - ničnost vpisov v hranilni knjižici
Osnovna banka Zagreb je do vključno 1989 delovala kot samostojna pravna oseba in se preoblikovala v podružnico toženke oz. glavno filialo Zagreb, ki ni bila samostojna pravna oseba, temveč del toženke. Zato tožena stranka odgovarja za obveznosti depozitnih vlog z vsem svojim premoženjem.
Podružnica ni pravna oseba, kar pomeni, da za obveznosti podružnica odgovarja osnovna družba. Podružnica nastopa v imenu in za račun matičnega podjetja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da Lb, Osnovna banka Zagreb, ni bila del tožene stranke in da se ni formirala kot podružnica po Zakonu o podjetjih.
Vpisi v hranilno knjižico imajo posebno dokazno moč. Domneva se, da je stanje dobroimetja na depozitnem računu, na podlagi katerega je bila izdana hranilna knjižica, takšno kot je zapisano v hranilni knjižici. Banka lahko to domnevo izpodbija tako, da dokaže, da je to stanje drugačno. Sodišče ne more po uradni dolžnosti presojati vsak vpis v hranilno knjižico. Presoja ga v mejah trditvenih podlag pravdnih strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063597
ZPP člen 8. OZ člen 111, 111/1.
dokazna ocena izpovedi stranke – načelo neposrednosti – materialno procesno vodstvo – razveza pogodbe – izpolnitev pogodbe
Pri ocenjevanju prepričljivosti in verodostojnosti izpovedi strank ima namreč velik pomen načelo neposrednosti, ki terja, da sodišče s svojimi čutili zaznava dogajanje na glavni obravnavi, med drugim tudi vsebino dokaznih sredstev.
Odgovornost za razvezo pogodbe je ključna za vprašanje pravice do povračila škode druge pogodbene stranke.