obnova postopka - predlog - pravdna sposobnost - sposobnost biti stranka
Pokojna tožena stranka je bila v času teka predmetnega spora, kljub psihičnim težavam, ki jih je imela (bipolarna afektivna motnja), sposobna razumeti pomen svojih ravnanj. Zato uveljavljani razlog za obnovo postopka po 4. alineji prvega odstavka 394. člena ZPP (če se je udeleževal postopka kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka) ni utemeljen.
Glede na dohodke pravdnih strank je pritožbeno sodišče izjemoma upoštevalo, da se z otroškim dodatkom krijejo osnovne življenjske potrebe otroka, zato je od skupnih mesečnih stroškov odštelo otroški dodatek.
obseg zapuščine – sklep o dedovanju – skupna lastnina – nedoločeni deleži – sporazum o delitvi zapuščine
Sodišče prve stopnje je pravilno odredilo vknjižbo skupne lastnine dedičev po nedoločenih deležih. Drugačna odločitev, da vsak izmed dedičev postane solastnik nepremičnin, ki sodijo v zapuščino, predstavlja že delitev dediščine, kar pa ni stvar zapuščinskega postopka, razen če se dediči o tem sporazumejo.
ZPP člen 140, 142, 142/3. ZDR člen 83, 87, 110, 110/1, 111,111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pisna obdolžitev - zagovor – vabilo na zagovor - vročitev – osebna vročitev – nadomestna vročitev - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Revizijsko sodišče je v tem sporu zavzelo stališče, da zgolj pomanjkljivost pri vročanju, ki je bila v tem, da vročevalec pri sosedu ali v hišnem predalčniku ni pustil obvestila oz. pisnega sporočila, naj bo tožnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje (po 3. odstavku 142. člena ZPP, ki je veljal pred novelo ZPP-D), ampak je naslednji dan pisanje (z vabilom in pisno obdolžitvijo) vročil tožnikovemu očetu, ker tožnika tudi tega ni bilo doma, ni razlog za nezakonitost izredne odpovedi (zaradi kršitve pravice do zagovora). Pisanje je bilo vročeno osebi, ki bi ji bilo nadomestno vročeno tudi v primeru, če bi vročevalec prejšnji dan pustil obvestilo v hišnem predalčniku, tožnik pa niti ni zatrjeval, da le zaradi navedene pomanjkljivosti vabila ni opazil. Zato mora tožnik kot je v obrazložitvi sklepa, opr. št. VIII Ips 189/2011 z dne 4. 9. 2012 navedlo VS RS, sam prevzeti rizik za to, da pošiljke, ki jo je preko očeta prejel, ni pravočasno odprl in prebral, kar pomeni, da toženi stranki, ki je tožniku kar trikrat poskusila vročiti vabilo na zagovor, ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
Tožnik potem, ko se je sprl z direktorjem, ni več prihajal na delo in je bil odsoten z dela brez opravičila več kot pet dni zaporedoma, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato je tožena stranka dokazala, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
motenje posesti - pridobitev posesti dediča - posredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - aktvina legitimacija - dokazna ocena
Če je bil zapustnik posredni posestnik, takšno obliko posesti podedujejo tudi njegovi dediči; če pa je bil zapustnik neposredni posestnik, postanejo njegovi dediči neposredni posestniki. Neposredno posest pridobijo, ne da bi izvajali neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Četudi bi bilo motilno dejanje storjeno še za časa življenja A. P., je imela tožeča stranka kot dedič po pokojni A. P. aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zaradi motenja posesti.
URS člen 33, 50. ZUP člen 12, 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - odmera - pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Tožena stranka je pravilno zavrgla zahtevo tožnika o ponovni odmeri starostne pokojnine v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici.
Če zavod pritožbo upokojenca zoper zavrženje njegove zahteve o ponovni odmeri starostne pokojnine zavrne, upokojenec spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine ne more doseči drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in to v zakonsko določenih rokih.
neposredna zahteva podizvajalcev - asignacijska pogodba
V temeljni pogodbi je manjkal bistveni del nakazila, to je pooblastilo glavnega izvajalca (nakazovalca, asignanta), prejemniku nakazila (tožeči stranki, asignatarju), da v svojem imenu sprejme izpolnitev. Zato je sodišče zmotno štelo, da je že s temeljno pogodbo dano nakazilo (asignacija), ki upravičuje tožečo stranko, kot podizvajalca, da zahteva plačilo od tožene stranke, kot naročnika del, za tista dela, ki jih je opravila na podlagi pogodbenega razmerja med njo in glavnim izvajalcem.
Ko je prvo sodišče na naroku razglasilo sklep o zavrnitvi preostalih dokaznih predlogov in stranke posebej opozorilo, da ostalih dokazov ne bo izvedlo, ker so nepotrebni in v nadaljevanju sprejelo sklep, da se obravnava zaključi zaradi izdaje sodbe, bi morala tretjetožnica na podlagi 286.b člena ZPP na naroku opozoriti prvo sodišče, da je z zavrnitvijo dokazov sodišče kršilo načelo do enakega varstva pravic in tožnici odvzelo pravica do izjave in pravico do kontradiktornega postopka.
Od skrbne stranke, ki pravice v postopku uporablja pošteno, se pričakuje, da bo že v postopku pred sodiščem prve stopnje vsaj opozorila na dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze oziroma vsaj opozorila sodišče, da nasprotuje sklepu sodišča, da se posamezni dokazi ne izvedejo. Stranka, ki se v postopku ne odzove na takšen način in „hrani“ te razloge za pritožbo, ne ravna skrbno in na ta način zlorablja procesne pravice.
razveljavitev pogodbe - izpodbojnost pogodbe – omejena poslovna sposobnost – odvisnost kot podlaga za omejeno poslovno sposobnost
V predloženi zdravstveni dokumentaciji (v letu 2007 je bila tožniku postavljena diagnoza: „sindrom odvisnosti od alkohola in nikotina“) in izvedenskem mnenju sodnega izvedenca psihiatra, je sodišče imelo zadostno podlago za zaključek, da je bil tožnik pri sklepanju kupoprodajne pogodbe 16. 11. 2010 omejeno poslovno sposoben.
zavrženje predloga za obnovo postopka - brezplačna pravna pomoč - obvezno odvetniško zastopanje - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - omejitev postulacijske sposobnosti strank
Sodišče izrednega pravnega sredstva stranki ne vrne in ji ne omogoči, da odpravi nepravilnosti v zvezi z obveznim odvetniškim zastopanjem, ampak pravno sredstvo zavrže.
O tem, katero sodišče je pristojno odločati o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, je določeno v prvem in drugem odstavku 256. člena ZIZ. Zakon loči pristojnost glede na fazo konkretnega postopka. Tako je v drugem odstavku 256. člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, določena pristojnost za primer, ko je predlog za izdajo predhodne odredbe vložen med pravdnim postopkom, ki teče po pravnomočnosti sklepa o ugovoru zoper izdani sklep na podlagi verodostojne listine. Torej v fazi postopka, ko izdani sklep o izvršbi predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe. V tem pravdnem postopku se odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti izdanega sklepa o izvršbi. Takoj, ko je o tem odločeno s sodbo (s katero se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi ali se razveljavi), predstavlja odločbo iz prvega odstavka 257. člena citiranega zakona lahko le sodba. Zato je po izdaji sodbe, vse dokler ta ne postane izvršljiva po prvem odstavku 256. člena ZIZ, pristojno za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
trditvena podlaga - notifikacja napak - napake pri izvedbi del
Sodišče je zmotno štelo, da tožena stranka ni podala zadosti trditvene podlage glede napak pri izvedbi del, ker je ugovor izvedbe del z napako podala šele v drugi pripravljalni vlogi in ker pri tem naj ne bi konkretizirala napake, saj naj ne bi navedla, kdaj je notificirala napako, komu je notificirala napako in kako jo je notificirala.
Sodišče prve stopnje je presodilo, da je prodaja po izpodbijani pogodbi nedvomno v škodo tožeče stranke kot upnika, saj dolžnik zaradi prodaje sedaj nima premoženja, s katerim bi poplačal tožečo stranko (objektivni pogoj izpodbojnosti).
Tožeči stranki je uspelo dokazati tudi obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti s tem, ko je dokazni postopek pokazal, da je v času sklenitve izpodbijane prodajne pogodbe bila direktorica in edina družbenica dolžnika L. d.o.o. L. K., ustanovitelj in zakoniti zastopnik tožene stranke B. P. pa prokurist dolžnika L. d.o.o., oba pa sta izven zakonska partnerja, na podlagi teh osebnih povezav nedvomno tako pri dolžniku kot pri toženi stranki obstajalo vedenje, da se lahko s prodajo nepremičnin tožeči stranki povzroči škodo, saj drugega vrednejšega premoženja dolžnik nima.
prenehanje delovnega razmerja - izbris iz sodnega registra - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Tožnici je delovno razmerje pri delodajalcu v skladu s 4. odstavkom 442. člena ZFPPIPP prenehalo, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra. 24. člen ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavljanje pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je zahtevek za plačilo neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja (v višini treh minimalnih plač), odškodnino za letni dopust, odpravnino (za 4 leta delovne dobe) na Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije vložila po poteku 90 dni po datumu prenehanja delovnega razmerja. Njen zahtevek je bil tako vložen prepozno.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 105, 107, 107/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški - vrednost spora - opisni zahtevek - odmera nagrade
Tožnica je postavila opisni zahtevek in zahtevka ni opredelila v denarnem znesku po višini, zato ni nikakršne podlage za določitev stroškov po vrednosti spornega predmeta 40.000,00 EUR. Ker je nagrada za t.i. opisni zahtevek (ki spada med neocenljive zadeve o premoženjskih posamičnih pravicah v smislu tar. št. 15, 1. odstavek – točka b/) predvidena v OT, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP. OT v tar. št. 15, 1. odstavek, 3. alinea točke b/ za opisne zahtevke določa vrednost nagrade za tožbo (in odgovor na tožbo), ki v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti znaša 300 točk.
zahteva na odstranitev škodne nevarnosti – prekomerne imisije – manjvrednost hiše – nova škoda – škoda na stanovanjski hiši – uporaba železniškega industrijskega tira – tresljaji in vibracije – hrup – vzročna zveza
Tudi za odškodninsko odgovornost glede nove škode morajo biti izpolnjeni vsi elementi splošnega civilnega delikta.
Ne gre za novo škodo, pač pa za škodo, ki je bila že ugotovljena in plačana v drugih postopkih.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prava neuka stranka
Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku 30-dnevnega roka od njene vročitve (72. čl. ZDSS-1), kar je prepozno, zato jo je potrebno zavreči.
Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se po 8. odst. 112. člena ZPP šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika. Tožnik zatrjuje, da je tožbo poslal priporočeno, vendar jo je naslovil na naslov tožene stranke. Pri tem dodaja, da je prava neuka stranka. Tudi v tem primeru sodišče ne more šteti, da je bila vloga vložena pravočasno, saj je tožnik ni poslal nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, temveč jo je poslal na naslov tožene stranke. Izjema iz osmega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev tedaj, ko stranka vlogo najprej nepravilno pošlje drugemu državnemu organu, ki ni sodišče, v danem primeru toženi stranki. V dokončni odločbi tožene stranke pa je v pravnem pouku tudi izrecno določeno, da lahko tožnik uveljavlja sodno varstvo pravic z vložitvijo tožbe pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in sicer v roku 30 dni od vročitve te odločbe.
CSD ni pojasnil razlogov za odločitev, da stiki toženca z otrokom potekajo le dnevno, in da otrok prespi pri materi, zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati od CSD, da pojasni in obrazloži razloge za takšno mnenje. Otrok je ob stikih pri tožencu že prespal, zato je treba v novem postopku ugotoviti, kakšni stiki so v korist otroka in od CSD zahtevati, da pojasni in podrobno navede strokovne razloge, zaradi katerih sledi predlogu tožnice, da ni v korist otroka, da prespi pri očetu v času stikov.