CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089841
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371.
predlog za dopustitev revizije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek.
spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravno sredstvo - obremenjenost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Večja obremenjenost pristojnega sodišča v primerjavi z drugimi sodišči ni samostojen razlog za prenos pristojnosti v skladu z določbo 67. člena ZPP.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V tej zadevi je sodnik kot član tožene stranke eden od skupnih lastnikov, na katerih tožnika vtožujeta obstoj stvarne služnosti. Tožena stranka po zakonu nima sposobnosti biti stranka, vendar ni pravna oseba, njeno premoženje pa je v solasti oziroma skupni lasti članov. Sodnik sicer ni neposredni udeleženec tega postopka, vendar bo izid vplival tudi na njegov pravni položaj, saj bodo lahko nepremičnine, ki so tudi v njegovi lasti, obremenjene s služnostjo.
Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da bi sojenje na sodišču katerega sodnik je, gre pa tudi za manjše sodišče, lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom o nepristranskosti sodišča.
Prenehanje pravovarstvenega zahtevka zaradi zastaranja zgolj zato, ker stranka napačno oblikuje svoj tožbeni predlog z zahtevo za sodno varstvo, h kateri je bila izrecno napotena s strani zapuščinskega sodišča, in kar je spregledalo tudi pravdno sodišče, prekomerno posega v pravico stranke do sodnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089842
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - pravica do izjave - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
varstvo in vzgoja - skupno starševstvo - stiki - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravice in dolžnosti staršev - konfliktnost med starši - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - skupno varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev stikov med staršem in otrokom - strokovni pomočnik - tuj izvedenec - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - izvedenec klinične psihologije - psihološki testi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00089870
ZPP člen 67, 300, 300/1.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje - zapuščinski postopek - bivališče dedičev - ugoditev predlogu
Vse v predlogu opisane okoliščine, ki jih potrjujejo podatki iz elektronskega vpisnika, kažejo na to, da se bo postopek laže in hitreje opravil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (na območju tega sodišča tudi leži večina nepremičnin v lasti zapustnika) ter da bi bila združitev obeh zapuščinskih zadev po zakoncih lahko smotrna in ekonomična. Nujna predpostavka zanjo je pristojnost istega sodišča (prvi odstavek 300. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Vrhovno sodišče je zato predlogu za prenos pristojnosti ugodilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - hitrejše in lažje obravnavanje zadeve - obstoj tehtnega razloga - objektivna nepristranskost sodišča - sklep o zavrnitvi predloga
Kot izhaja iz citirane določbe 67. člena ZPP, je lahko razlog za prenos pristojnosti zagotavljanje smotrnosti izvedbe postopka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da vlagateljica okoliščin, ki bi utemeljevale lažjo izvedbo postopka na katerem od zunanjih oddelkov Upravnega sodišča, ne navaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00091310
ZS člen 113a, 113a/3
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - kondikcijski zahtevek - posledice ničnosti - pravila vračanja - nadomestilo za uporabo - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS - prekinitev postopka do odločitve SEU
Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za predhodno odločanje o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
ZPP člen 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 357a, 357a/4.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - vrnitev v novo odločanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi moralo sodišče druge stopnje dati prednost pravici pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na katero se tožnica sklicuje v pritožbi (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP) pred pravico do pritožbe oziroma do dvostopenjskega sojenja. Predmetni pravdni postopek se je namreč začel že v letu 2017. Res se je sicer najprej vodil skupaj s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine, kar je vsekakor nekoliko upočasnilo tudi tek celotnega postopka, nato pa se je navedeni del v zvezi s plačilom uporabnine izločil in ga obravnava Okrožno sodišče v Kopru v samostojnem postopku. Vendar je več kot osemletno obravnavanje predmetnega tožbenega zahtevka pred okrajnim sodiščem očitno predolgo in pomeni poseg v navedeno pravico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pravnomočno razsojena stvar - ponovno odločanje o isti stvari - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavrženje predloga
Toženca sta že dvakrat predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je s sklepoma I R 8/2022 z dne 9. 2. 2022 in I R 166/2024 z dne 16. 10. 2024 predloga zavrnilo. Obravnavani predlog je skoraj dobeseden prepis predlogov iz navedenih preteklih zadev. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP). Kadar je odgovor pritrdilen, o vlogi ni mogoče ponovno odločati. Tak je tudi obravnavani primer, zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča zavrglo (smiselna uporaba drugega odstavka 319. člena ZPP).
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - zavrnitev predloga
V danem primeru gre za srednje veliko okrajno sodišče.Tožnica ni več zaposlena na tem sodišču. Prav slednja okoliščina je odločilnega pomena. Problematično namreč je, če je uslužbenec sodišča v stiku tako s sodniki kot tudi s samimi sodnimi spisi. Te okoliščine pri zunanjem opazovalcu vzbujajo dvom glede nepristranskosti sodišča. Ko gre za bivšega zaposlenega, ki tudi ni imel sodne funkcije, takšne sence dvoma ni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pospešitev postopka - pospešitveno sredstvo - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da institut prenosa pristojnosti po 67. členu ZPP ni sredstvo za pospešitev postopka. Ker je tako, je očitno neutemeljen predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00089608
OZ člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZPP člen 252, 252/1.
dopuščena revizija - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - premik premoženja - povračilo vlaganj v nepremičnino - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - trenutek nastanka koristi in prikrajšanja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - obogatitveno načelo - obogatitveni princip - vrnitveno načelo - skupna vlaganja - večvrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - metoda ugotavljanja višine zahtevka - višina koristi - vrednost v času odločanja - čas prehoda koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - nečista denarna terjatev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - povračilo stroškov vlaganj - nabavna vrednost nepremičnin - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - valorizacija terjatev - odstop od sodne prakse
V tej zadevi je ostalo odprto še vprašanje, na kakšen način ugotoviti višino zahtevka za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino. Ker med življenjskim primerom in končnim rezultatom, ki se odrazi v denarnem znesku, ni istovetnosti, je za ugotavljanje slednjega potrebna metoda, prek katere se to ugotovi posredno. Merila, ki naj začrtajo izhodišče te metode, so materialnopravna. Njihovo bistvo je, da se udejanji načelo izravnalne pravičnosti. To terja, da lastnik s plačilom ustreznega denarnega zneska izravna porušeno vrednostno neravnovesje na obligacijskopravnem področju.
Metoda, imenovana nabavno vrednostni način izračuna z obravnavo nadomestitvenih stroškov, ustreza obogatitvenemu načelu in s tem izravnalni pravičnosti. Upošteva namreč, koliko je zaradi preteklih vlaganj nepremičnina na dan, ko je tožnica odšla iz skupnega doma, vredna več, kot bi bila brez njih. To za materialnopravni preizkus - v položaju, ko lastnik ne ponudi konkretiziranih ugovorov - zadošča.
Pritožbeno sodišče pa je to metodo materialnopravno napačno uporabilo v delu, v katerem je večvrednost nepremičnine presojalo po cenah na dan sojenja. Pravilno je, da se večvrednost ugotavlja po cenah v času, ko je prišlo do premika premoženja, to pa je trenutek prenehanja zakonske skupnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - sodno odprtje sefa - načelo ekonomičnosti - ugoditev predlogu
Odprtje sefa kot del pogodbe o sefu še vedno ureja ZOR, za postopek pa se na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNP-1 uporabljajo določbe nepravdnega postopka. ZNP-1 določb o prenosu pristojnosti nima, zato se na podlagi 42. člena ZNP-1 glede tega instituta v celoti uporabljajo določbe ZPP.
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer se sef nahaja, zato je smoter delegacije izpolnjen.