ZKP sicer ne vsebuje podrobnejših določb glede sodne takse, vendar pa tretji odstavek 1. člena ZST-1 določa, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Navedeno pomeni, da je ZST-1 v razmerju do ZKP specialnejši predpis oz. zakon, posledično gre lahko pri določenih kršitvah določb ZST-1 tudi za kršitev določb ZKP v smislu nezakonite odločbe o stroških kazenskega postopka in s tem za drugo kršitev določb kazenskega postopka. Primerjava določb četrtega odstavka 95. člena ZKP in tretjega odstavka 10. člena ZST-1 pokaže, da ZKP (kot splošen zakon) sodišču omogoča diskrecijo, da sme to v odločbi o stroških oprostiti obdolženca povrnitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka, torej tudi sodne takse, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, medtem ko ZST-1 (kot specialen zakon) v primeru, ko je stranki v (kazenskem) postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, določa oprostitev sodne takse po samem zakonu, kar izključuje diskrecijsko odločanje sodišča.
Glede na navedeno in dejstvo, da je bila obsojencu v obravnavani zadevi brezplačna pravna pomoč dodeljena tudi za zastopanje pred drugostopenjskim sodiščem, bi moralo drugostopenjsko sodišče pri odločanju o stroških kazenskega postopka obsojenca oprostiti plačila sodne takse.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - dokazni predlog - dokaz s postavitvijo izvedenca - spolno občevanje - materialnopravno vprašanje - predmet presoje sodišča - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Vprašanje, ali gre pri določenem ravnanju za spolno občevanje v smislu inkriminacije po 173. členu KZ-1, je vprašanje materialnopravne narave, zato je odgovor nanj v domeni sodišča in ne sodnega izvedenca.
V slovenskem pravnem prostoru je dlje časa uveljavljeno stališče, da se po subjektivni plati zahteva, da storilec dejanje dojema "za svoje lastno" (ravna cum animo auctoris oziroma s "storilsko voljo"). Vendar pa novejša doktrina opozarja, da zakon takšne zahteve ne predvideva, tudi sicer pa zaradi izrazito subjektivnih značilnosti tovrstno razlikovanje ni zanesljivo merilo za razmejitev. O tem, da je razlikovanje med cum animo auctoris in cum animo socii nepomembno, kadar (so)storilec izpolni del zakonskih znakov in torej izvršuje sostorilstvo v ožjem pomenu, sta skladni tako teorija kot sodna praksa.
ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 67. ZOdv člen 11, 11/2.
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - načelo hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo vestnosti in poštenja - nedovoljena vloga - dovoljenost predloga za delegacijo - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavlačevanje postopka - zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka - zavrženje vloge - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetnik ve, da s predlogom za prenos pristojnosti ne bo uspel. O tem v danem primeru - glede na številne predhodno vložene predloge in jasno prakso Vrhovnega sodišča - ne more biti resnega dvoma. To pomeni, da abstraktno predlagalno upravičenje iz 67. člena ZPP uresničuje mimo namena tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več: uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo. Tak cilj pa je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (drugi odstavek 11. člena ZPP; glej tudi drugi odstavek 11. člena ZOdv).
Takšna špekulativna ravnanja ne morejo uživati pravnega varstva in takšne vloge ni mogoče upoštevati - ni dovoljena. Prvi odstavek 11. člena ZPP namreč sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku.
Ker navideznega predloga za prenos pristojnosti ni zavrglo že pristojno sodišče, je predlog zavrglo Vrhovno sodišče. Ob tem je odvetnika tudi denarno kaznovalo.
ZIZ člen 17, 55, 226, 238f, 238f/5, 238f/6. DZ člen 163. URS člen 23, 56.
revizija - izvršba - ugovori v izvršilnem postopku - spor iz družinskih razmerij - določitev stikov - odločanje o stikih z otrokom - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odlog izvršbe - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - izvedensko mnenje - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - kriteriji za presojo otrokovih koristi - kolizija ustavnih pravic - ugoditev reviziji
Okoliščine, ki preoblikujejo otrokovo korist, lahko pripeljejo do tega, da utegne biti v izjemnih okoliščinah posameznega primera v postopkih izvršbe s področja, ki se tičejo otrok, priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. Toda dopusten odstop od načela stroge formalne legalitete se ne more izražati v vsebinskem posegu v pravnomočno odločbo. Izvršilno sodišče zato izvršilnega nasloven ne more izvršiti tako da zapove "uvajalne stike", ki jih izvršilni naslov ne ureja. Prav tako se odstop od načela stroge formalne legalitete v postopku posredne izvršbe, ko se z izrekanjem denarnih kazni dolžnika (pri)sili k izpolnjevanju njegove obligacije (prizadevanja), ne more izraziti tako, da izvršilno sodišče zaradi upoštevanja otrokove koristi zavrne predlog za izvršbo. Element spreminjajoče se otrokove koristi namreč v zadostni meri varuje institut odloga izvršbe.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - smotrnost - ugoditev predlogu
Postopek v obravnavani zadevi bo enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, saj se nasprotni udeleženec nahaja v domu Mavida group, Podružnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, kjer tudi biva. Razdalja med mestoma Ljubljana in Rogaška Slatina znaša 112,71 km, razdalja med mestoma Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah pa zgolj 9,26 km.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Tožnica meni, da zaradi pomanjkljivih trditev toženke ni pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila prodajna pogodba sklenjena na domu toženke. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako pravilna ocena sodišča druge stopnje, da so sicer skromne navedbe toženke, da ji je prodajalec zatrjeval, da lahko od pogodbe odstopi telefonsko, zadoščale za ugovor, da niso bile izpolnjene stroge zahteve iz 130. člena ZVPot-1 glede pojasnilne dolžnosti pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. Sodišče druge stopnje ima tako prav, da so ostala neugotovljena dejstva o tem, ali je tožnica - ob morebitni kršitvi zahtev iz 130. člena ZVPot-1 in v tem primeru podaljšanju roka za odstop od pogodbe iz 137. člena ZVPot-1 - še pravočasno od pogodbe odstopila. V tem primeru bi prvič ugotavljalo pravno pomembna dejstva za presojo o veljavnosti odstopa od pogodbe in bi s tem prekomerno poseglo v pravico obeh strank do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00091311
ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2
kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - razlaga ZVPot - predlog za predhodno odločanje SEU - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - delno zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo vprašanje zavrže, sicer pa zavrne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - prebivališče strank in prič - izjema od splošnega pravila - krajevna pristojnost - zavrnitev predloga
Zgolj okoliščina, da imajo kakšna od strank ali pooblaščenec oziroma priče bivališče (sedež) izven sedeža oziroma območja krajevno pristojnega sodišča, v pravdnem postopku sama po sebi brez obstoja drugih posebnih okoliščin ne more biti razlog za prenos pristojnosti.
postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - predlog za dopustitev revizije - pritožba zoper drugostopenjsko odločbo - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagateljica vlaga vlogo sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako za predlog za delegacijo o pristojnosti.
drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - res iudicata - predlog za prenos krajevne pristojnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker tožnik navaja enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, četudi v drugem pritožbenem postopku, a v isti pravdni zadevi, o tem ni mogoče odločati znova.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti na predlog sodišča - stranka zaposlena na pristojnem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je sodelavka razpravljajoče sodnice B. B. v navedenem zapuščinskem postopku vložila vlogo z dne 24. 11. 2025 in preklicala svojo izjavo ter v tej vlogi podrobneje navajala okoliščine, katere utegnejo biti relevantne za predmetni zapuščinski postopek, ki jih bo zapuščinsko sodišče v tem postopku moralo razčiščevati, res nakazuje na možnost izpodbijanja oporoke, s čimer se bo moralo sodišče ukvarjati v nadaljevanju. V konkretnem primeru dodatna okoliščina, torej majhno število sodnikov na sodišču ter tesnejši delovni odnosi med njimi, narekuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti.