Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Dejstvo, da je upnik v partnerskem odnosu s sodnico sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), in tudi upoštevaje naravo zadeve - izvršitev odločbe o osebnih stikih z mladoletnima otrokoma, utegne pri dolžnici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Dolžnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam. Ni zatrjeval, niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Upravno sodišče v Republiki Sloveniji edino stvarno pristojno sodišče za odločanje v upravnih sporih na prvi stopnji, uporaba instituta delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP v upravnem sporu ni mogoča, posledično pa je predlog za prenos pristojnosti po tej določbi nedovoljen.
Ker z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o predlogu za izvršbo, revizija zoper njega ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za njeno dopustitev.
Predlog se zavrne.
Vrhovno sodišče je prepoznalo neustavnost navedene zakonske omejitve. To neskladje z Ustavo je sedaj že razrešil s spremembo ZPos tudi zakonodajalec, saj je po izdaji izpodbijanega posamičnega akta KPK s kasnejšimi, sedaj veljavnimi spremembami ZPos-G navedeno nezdružljivost izrecno izključil (glej novi drugi odstavek 10. člena ZPos). Ne glede na to, pa izpodbijani akt temelji na zakonski ureditvi ZIntPK, ki je Vrhovno sodišče ne more uporabiti brez odločitve Ustavnega sodišča o tem, ali je bila taka ureditev skladna z Ustavo.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Dolžnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ter izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Glede na to, da je obdolženčeva zagovornica dopolnitev pritožbe v spis vložila na dan odločanja zunajobravnavnega senata, slednji pa o njej ni vsebinsko odločil, je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo obdolženčeve ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in s tem tudi z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, ki je po svoji naravi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Dejstvo, da je nasprotni udeleženec v partnerskem odnosu z nekdanjo (do marca 2025) strokovno sodelavko sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi (ne glede na vrsto postopka), ki je sedaj okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Novem mestu, in da se obe sodišči nahaja v isti stavbi, pri čemer pisarne (po navedbah razpravljajoče sodnice) niso ločene med obema sodiščema, ter tudi upoštevaje naravo zadeve - visoko konfliktna družinska zadeva, utegne pri predlagateljici in v javnosti vzbuditi dvom v korektnost postopka in nepristranskost sojenja.
Tožnikov predlog je v delu, ki naj bi na kratko utemeljeval, katero pravno vprašanje naj bi sodišče rešilo napačno in v čem naj bi se odražala napaka sodišče druge stopnje, spisan kot (nekdanja) direktna revizija, ki odločitev nižjih sodišč napada vsevprek ter se zanaša tudi na preizkus po uradni dolžnosti. Koneksnost s ponujenimi vprašanji, ki so nanizana v sklepnem delu, ni jasno razvidna.