Zgolj okoliščina, da tožnikova pooblaščenka na napotnici, ki jo je vrnila pristojnemu organu za BPP, določenih stroškov ni priglasila, na odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka po temelju ne more vplivati. Sodišče prve stopnje se v pravdnem postopku z vprašanji, kateri stroški so bili priglašeni pristojnemu organu za BPP, ali so priglašeni (ne)utemeljeno in v kakšnem znesku bodo upravičencu priznani, ne ukvarja, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojen organ za BPP. Odločanje o BPP je namreč ločeni postopek, ki je s pravdnim postopkom sicer smiselno povezan, ni pa njegov del in na pravdni postopek tudi ne vpliva v smislu, za katerega se zavzema tožnik.
Najbližja oseba nima pravno priznanega interesa za to, da bi s pritožbo dosegla daljše zadržanje zadržane osebe v postopku zaradi sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.
Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaza z izvedenko psihiatrične stroke, zaslišanju nasprotne udeleženke, predlagatelja, sina nasprotne udeleženke, njenega nečaka in svakinje, pridobitvi mnenja CSD, zaključilo, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni (kronična blodnjava motnja) na premoženjskem in finančnem področju ni sposobna zavarovati svojih pravic in koristi. Če bi bila še naprej prepuščena sama sebi, bi škodovala svojim premoženjskim interesom in premoženjskim interesom sina, tako da bosta ostala eksistencialno ogrožena oziroma se bo situacija še poslabšala. Navedene okoliščine, ki so bile ugotovljene v skrbno izvedenem dokaznem postopku, so utemeljevale nujnost ukrepa postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. V tem delu je zato izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno določilo obseg skrbničinih obveznosti in pravic.
Iz povzetih dokazov izhaja, da je tožena stranka po pooblaščenki poslala sodišču prve stopnje dve različni vlogi za dva različna spisa, pri čemer je priporočeno poslala samo podpisan zapisnik sodne poravnave v drugi zadevi medtem, ko je v obravnavani zadevi poslala vlogo s priglasitvijo stroškov z navadno pošto. Ker v tem primeru tožena stranka ni poslala vloge priporočeno, se šteje, kdaj jo je sodišče prve stopnje prejelo. To je bilo po izteku roka.