Tožena stranka neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega zahtevka po nasprotni tožbi na povračilo tistega, kar je plačala tožnici v času po izteku pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 8. 2008. Tožnica je na podlagi te pogodbe na toženo stranko naslovila zahtevke (ki so kasneje postali predmet obravnavane tožbe), tožena stranka pa ji je v zvezi s tem ponudila sklenitev poravnave, do katere pa ni prišlo. Tožena stranka je tožnici ponudila, da se jo, kljub prenehanju mandata, obdrži v delovnem razmerju do 31. 1. 2013 in se ji za ta čas izplačuje del plače (v višini 80 % predhodne plače), tožena stranka pa je prosta vseh obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Četudi poravnava med strankama ni bila sklenjena, je tožena stranka tožnici v času od 24. 10. 2012 do 31. 1. 2013 priznala delovno razmerje in tožnici izplačevala plačo, kar terja v povračilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. To, da je imela tožena stranka pričakovanje, da bo s tožnico sklenjena poravnava, na podlagi katere bi tožnica odstopila od zahtev, ki so kasneje postale predmet tožbe v obravnavni zadevi, ni relevantna podlaga za ugoditev zahtevku na povračilo prejemkov iz delovnega razmerja. Izplačila v obdobju od 24. 10. 2012 do 31. 1. 2013 so bila namreč izvedena na podlagi obstoječega delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00000717
ZPP člen 17, 17/1.
civilno pravno razmerje - upravno razmerje - pristojnost civilnega sodišča - obstoj pogodbenega razmerja
V konkretnem primeru je namreč upravnemu delu sledil pogodbeni del oziroma sklenitev pogodbe o sofinanciranju, ki ni sodila več v sfero javnega prava, saj je temeljila na soglasju pogodbenih volj pravdnih strank in s sklenitvijo katere je njuno razmerje dobilo civilno-pravno razsežnost. Zato premoženjskih zahtevkov, ki iz njega izvirajo oziroma katerih obstoj (in reševanje) je bil pogodbeno urejen (predviden), ni moč razreševati v okviru upravne sfere, ampak je za odločanje o njih pristojno civilno sodišče.
tožba na nedopustnost izvršbe - izvršilni naslov - pravni interes - pravni interes za tožbo
S tožbo je napadal vsebino in pravilnost pravnomočne sodbe (izvršilnega naslova), kar v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni mogoče. Tožnikova pravna korist za takšno tožbo zato ni izkazana.
odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - kršitev avtorske pravice - kršitev materialne avtorske pravice - kršitev moralne avtorske pravice - namerna kršitev - pravica do reprodukcije - pravica reprodukcije in distribuiranja - solidarna odgovornost povzročiteljev škode
Ker je toženec kršil materialno avtorsko pravico tožnika, mu je toženec dolžan plačati odškodnino, ki se lahko določi tudi v obsegu nadomestila za zakonito uporabo te vrste, povečanega v primeru namerne kršitve, kot je bilo tudi v tej zadevi (168. člen ZASP).
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1.. ZSDH-1 člen 59, 59/1, 59/4, 59/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - reintegracija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kršitve iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker pri obravnavi sporne prijave ni razkril okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov ter se ni izločil iz nadaljnjega dela,...) niso podane. Zato ni bil podan pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Pritožbeno sodišče se, glede na to, da so bile vse očitane kršitve neutemeljene, ter da je tožnik izpovedal, da je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče, da se še sedaj srečuje s svojimi nekdanji sodelavci na kosilih, tudi s predpostavljeno, kar je tudi sama potrdila, strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi oziroma, da je mogoča reintegracija tožnika na delovno mesto.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi listinami oz. zapisniki - protispisnost - ni razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - odločilno dejstvo - nerazumljiv izrek - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice obdolženca do obrambe - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravilnost in zakonitost sodbe - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti
V izreku prvostopenjske sodbe je navedeno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno 29. 1. 2011 v večernih urah, vendar napačna navedba, da je šlo za večerne ure tega dne, ne predstavlja odločilne okoliščine, zaradi katere bi bil izrek sodbe nerazumljiv in bi bili razlogi sodbe in njen izrek v nasprotju z vsebino listin, kot trdi pritožba.
Tako je predvidljivost škode dodatna predpostavka za odgovornost dolžnika, dokazovanje obstoja te predpostavke pa je na upniku.
Šele, če bo upnik zatrjeval, da je bila škoda za dolžnika predvidljiva, bo zatrjeval obstoj vseh za poslovno odškodninsko odgovornost dolžnika potrebnih predpostavk, trditveno in dokazno breme glede nepredvidljivosti škode pa bo prešlo na dolžnika. Predvidljivost škode mora izhajati iz okoliščin na strani pogodbi zveste stranke, kršitelj pa mora škodo prognozirati glede na njena pričakovanja in interese. Priznava se škoda, ki jo je bilo mogoče pričakovati glede na dejstva, ki so bila dolžniku ob kršitvi znana ali bi mu lahko bila znana. Merilo predvidljivosti je abstraktno: vprašati se je potrebno, ali bi katerakoli posebno skrbna oseba (abstrakten skrben gospodar oziroma gospodarstvenik in ne konkretni kršitelj pogodbe) predvidela škodo, ki lahko nastane, če bo pogodba kršena. Okoliščine oziroma riziki, ki bi lahko bili kršitelju znani tudi brez izrecnega upnikovega opozorila, so tipični riziki oziroma okoliščine. Za te se domneva, da so bili dolžniku znani. Na atipične, posebne okoliščine oziroma rizike, ki povečujejo možnost nastanka škode (ali njenega večjega obsega), pa mora upnik dolžnika posebej opozoriti, sicer iz njih izvirajoča škoda za dolžnika ni predvidljiva in zanjo ne more odgovarjati. Dokazno breme, da je dolžnika o atipičnih rizikih obvestil, je na upniku. Negativnih dejstev namreč ni mogoče dokazovati. Dolžniku zato ni mogoče naložiti bremena dokazovanja, da ga upnik na atipične rizike ni opozoril. V primeru tipičnih rizikov, pa upniku ne bo potrebno dokazovati, da je nanje sopogodbenika opozoril. Upnik bo moral zatrjevati zgolj, da je škoda posledica uresničitve tipičnih rizikov, za katere se domneva, da so bili dolžniku znani.
delna sodba - primarni tožbeni zahtevek - delitev solastnega premoženja - dejanska etažna lastnina - tožba na ugotovitev lastninske pravice
Med solastniki ni bilo dogovora o uporabi solastninskih prostorov v naravi, uporaba posameznih prostorov pa se je skozi čas spreminjala, zato dejanska etažna lastnina ni mogla nastati.
V sporni stanovanjski hiši dejanska etažna lastnina ni bila učinkovito oblikovana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002021
URS člen 33, 67, 67/1. ZPP člen 142, 142/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 15, 76, 76/2, 181, 181/1, 181/7, 181/8, 189/1, 189/6, 192, 192/1. ZIZ-J člen 47, 47/2. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine na javni dražbi - nezakonita javna dražba - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku nepremičnine - odredba o prodaji - napačno vročanje - osebna vročitev - pogoji za opravo naroka - pravica do izjave v postopku - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju
Le v primeru nezakonitosti javne dražbe oziroma neizpolnitve obveznosti položitve kupnine lahko sodišče poseže v kupčevo pričakovano pravico.
Iz spisa izhajajo pomanjkljivosti v zvezi z vabljenjem dolžnika na prvo javno dražbo, saj je sodišče prve stopnje dražbo opravilo na drug datum, kot izhaja iz odredbe o prodaji nepremičnine, poleg tega pa odredba z napačnim datumom dolžniku niti ni bila vročena osebno.
sklepčnost tožbe - dejanska in pravna podlaga zahtevka
Pri sklepčnosti tožbe gre za vprašanje materialnega prava. Presoja sklepčnosti tožbe zajema opredelitev življenjskega primera, na katerega se navezuje pravna posledica, opredelitev pravno relevantnih dejstev, ki izhajajo iz konkretnega življenjskega primera ter subsumpcijo teh dejstev pod pravno normo. Če katero od pravno pomembnih dejstev manjka, tožba ni sklepčna in se v posledici nesklepčnosti tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
Tožeča stranka je v tožbi navedla vso dejstveno in pravno podlago vtoževnim računom in na podlagi nje tudi uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek, tako da se je glede nje bilo mogoče izjaviti in je tožba bila sklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001366
ZIZ člen 5, 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1.
predhodna odredba - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/2013 z dne 10. 7. 2014 je bila razveljavljena 1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ. Iz obrazložitve te odločbe jasno izhaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je bil vložen ugovor po drugem odstavku 62. člena ZIZ, ni tista odločba domačega sodišča, na podlagi katere se po prvem odstavku 257. člena ZIZ lahko izda predhodna odredba. To pa pomeni, da se od tedaj dalje tudi ne bo mogel več hkrati s pravdnim postopkom voditi postopek odločanja o predhodni odredbi na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katero je vložen ugovor iz drugega odstavka 62. člena ZIZ. S tem pa se je izvotlila tudi določba drugega odstavka z novelo ZIZ-I spremenjenega 256. člena o pristojnosti sodišča.
Pritožbeno sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je bil namen zakonodajalca glede na določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ v tem, da naj v vseh primerih odloča o predhodni odredbi isto sodišče, ki je izdalo sodbo, na podlagi katere je predlagana predhodna odredba. Če bi zakonodajalec to želel doseči, bi moral v poglavju o predhodnih odredbah vprašanje stvarne pristojnosti sodišča izrecno urediti drugače od splošnega pravila iz 5. člena ZIZ. Kaj takega pa iz štiriindvajsetega poglavja ZIZ o predhodnih odredbah ne izhaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001164
ZOZP člen 2, 41. OZ člen 151.
odgovornost lastnika vozila - nezavarovano vozilo - izplačilo odškodnine - pravna podlaga za izplačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - pogodba o leasingu - razbremenitev odgovornosti - predmet leasinga
Za obravnavani spor je relevantna le določba 41. člena ZOZP, ki v razmerju do določb OZ, na katere se sklicuje tožena stranka, predstavlja lex specialis in omogoča tožeči stranki, da od lastnika nezavarovanega vozila zahteva izplačani znesek že na podlagi (golega) dejstva, da je bilo vozilo nezavarovano, pri čemer odgovornost lastnika za nastalo situacijo ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00003742
ZPP člen 274.. ZDR-1 člen 16, 77, 200, 200/3.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - napake volje - prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom
Pisni sporazum na podlagi 77. člena ZDR-1 predstavlja enega od načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Hkrati ima tak sporazum vse značilnosti pogodbe. Ker gre za sporazum med strankama o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila, kot veljajo za samo pogodbo o zaposlitvi. Po drugem odstavku 16. člena ZDR-1 preneha pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile (subjektivni rok).
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožnica izvedela za kršitev pravice že z dnem podpisa sporazuma. V obravnavani zadevi je namreč tožnica po naravi stvari izvedela za kršitev pravice tistega dne, ko je izvedela, da je noseča, to pa je po njenih navedbah 27. 3. 2016. Zato je utemeljeno zavzemanje pritožbe za to, da je rok pričel teči 27. 3. 2016, glede na določbo 16. člena ZDR-1, ter je tožba, vložena dne 25. 4. 2016, pravočasna.
ZFPPIPP člen 19, 20, 299, 299/5, 300, 359. ZZK-1 člen 37, 37/2, 94, 94/3. SPZ člen 49.
uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - izguba izločitvene pravice
Pogodbeni stranki sta pred začetkom stečajnega postopka izvršili zavezovalni in razpolagalni pravni posel v zvezi z obravnavanimi nepremičninami in je imela tožeča stranka izpolnjene vse pogoje za vpis lastninske pravice na teh nepremičninah v zemljiški knjigi (drugi odstavek 37. člena ZZK-1 in 49. člen SPZ). Začetek stečajnega postopka nad prodajalcem C.d.d. 23. 10. 2012 tako ne bi bil ovira za vpis lastninske pravice na tožečo stranko (1. alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1), zaradi izvršenega razpolagalnega pravnega posla pred začetkom stečajnega postopka, saj je (v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem) lastninska pravica že prešla na pridobitelja, torej na tožečo stranko. Ker pa tožeča stranka izločitvene pravice v stečajnem postopku ni pravočasno priglasila, stečajni upravitelj pa je prodal premoženje, ki bi bilo predmet izločitvene pravice, je tožeča stranka skladno z določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izgubila izločitveno pravico. Pridobila pa je pravico do denarnega nadomestila v višini kupnine zmanjšane za stroške prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00000689
OZ člen 179, 943, 943/1, 965, 965/1.
rok za plačilo odškodnine - zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba oškodovanca - pravična denarna odškodnina - zakonske zamudne obresti - trenutek nastopa zamude - obseg in višina škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Odškodnino iz zavarovanja odgovornosti delodajalca lahko oškodovanec uveljavlja neposredno od zavarovalnice. Z zakonom predvidena direktna tožba na obveznosti zavarovalnice iz pogodbenega razmerja ne vpliva.
Za primere, ko ni drugače dogovorjeno, je za izpolnitev obveznosti zavarovalnice predpisan štirinajstdnevni rok.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 134, 134/2.. OZ člen 299, 299/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - nadomestilo plače - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni uspela dokazati utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni dokazala ukinitve delovnega mesta pomočnika vodje II. Sklepa, na katerega se je sklicevala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila. Poleg tega ni dokazala, da je tožnikovo delo prerazporedila med ostale štiri zaposlene. Iz izvedenih dokazov izhaja, da ga je prenesla le na enega delavca. Tožena stranka v odpovedi ni navajala, da je tožnikovo delovno mesto ostalo nezasedeno. To je začela zatrjevati in dokazovati šele v sodnem postopku. Ker je sodišče pri presoji zakonitosti vezano na dejanski razlog odpovedi, delodajalec ne more v sodnem postopku dopolnjevati in širiti odpovednega razloga. Ker poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni utemeljen, je odpoved nezakonita.
Glede odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih nadomestil plač je treba upoštevati določbo drugega odstavka 134. člena ZDR-1, po kateri mora biti plača izplačana najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Enako izhaja iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člen OZ). Navedeno pomeni, da delodajalec pride v zamudo šele naslednji dan po preteku plačilnega dne, to je 19. dne v mesecu. Zamuda z izplačilom nadomestila plače v spornem obdobju je torej v obravnavanem primeru nastopila 19. in ne 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
V preteklosti dejansko in pravno - s pogodbo - izvedeno delitev solastne hiše z zemljiščem, ki v javnih evidencah ni zabeležena, je sodišče zaključilo z evidentiranjem delitve v javnih knjigah.
predlog za preložitev naroka - opravičeni razlogi za preložitev naroka - pravica do izjave stranke
Glede na dejstvo, da je bilo tako tožencu kot pooblaščencu toženca pravilno in pravočasno naznanjen datum naroka in da je pooblaščenec toženca šele dan pred narokom sodišču predložil zaprosilo za preložitev naroka (toženec je osebno opravičilo za izostanek na sodišče posredoval šele na dan naroka) ter ob upoštevanju vsebine zaprosila in osebnega opravičila, ki je v tem da toženec ni mogel pristopiti na narok zaradi službene poti in zamešanja pravega datuma obravnave, pooblaščenec pa je imel na isti dan razpisana že dva druga naroka (brez predloženih dokazil o tem), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni podan opravičljiv razlog za izostanek in preložitev naroka. Četudi iz poslanega faksa toženca izhaja, da je poslan iz tujine, ga to ne opravičuje, saj bi moral vedeti, da ima razpisan narok. Dejstvo, kdaj naj bi toženec zamešal datume in mislil, da je pravi datum naroka 12. 9. 2016, ni opravičljiv razlog za odsotnost, temveč gre za malomarnost. Tudi pooblaščenec toženca bi lahko bil bolj skrben in o tem, da ima na isti dan razpisana dva naroka, pravočasno obvestil sodišče in o tem predložil dokaze ter prosil za preložitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001395
ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 274, 285, 319, 319/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 187, 239. - člen 22, 26. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodnika - protipravnost sodnikovega ravnanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - ne bis in idem - vzročna zveza - protipravnost - odškodnina - visečnost pravde (litispendenca) - zastaranje - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pri odločanju o ugovoru zoper začasno odredbo ni bila spoštovana, saj je sodišče o ugovoru odločalo več kot tri leta oziroma šele pol leta po tem, ko je bil s sodbo zavrnjen tožbeni zahtevek, v zavarovanje katerega je bila začasna odredba izdana. Vendar pa odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče naprtiti toženki, saj bi, glede na ugotovljeno mrežo okoliščin in dogodkov, škoda tožnici nastala ne glede na izdano drugo začasno odredbo in dolgotrajno odločanje o ugovoru.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dodelitev letnega dopusta, za čas opravljanja nalog v tujini, v izključni pristojnosti delodajalca, ter da javni uslužbenec ne more biti za isto obdobje upravičen do dvojnega dopusta. V razmerju med delodajalcem in javnim uslužbencem velja zakonodaja RS ter določbe pogodbe o zaposlitvi, sklenjene zaradi napotitve tožnika na mednarodno misijo. Dodatni dopust med napotitvijo na delo v tujino tožniku ni bil priznan s pogodbama o zaposlitvi in niti z ZNOMCMO niti kak drug predpis tožniku ne priznava pravice do posebnega letnega dopusta oziroma, do dvojnega letnega dopusta v primeru napotitve na mednarodne misije. Pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da v primeru, če bi napotena oseba v času opravljanja nalog v tujini izrabila posebni letni dopust, ki ji ga je dodelila mednarodna organizacija oziroma misija, potem potrdilo mednarodne organizacije o neizkoriščenem letnem dopustu ne bi bilo potrebno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust za sporno leto.