DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003738
OZ člen 179, 179/1, 344, 352, 364, 364/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - pretrganje zastaranja - delno plačilo - invalidnina - subjektivni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti
Zastaranje odškodninskega zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode začne teči takrat, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje ustali do te mere, da je mogoče opredeliti višino škode in zanesljivo predvideti tudi morebitno bodočo škodo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je tožnikovo zdravstveno stanje glede poškodb, ki jih je utrpel v posledici škodnega dogodka, stabiliziralo dne 2. 10. 2006, ko je tožnik opravil zaključni pregled pri kirurgu in je bila ugotovljena dobra funkcionalnost desne zgornje okončine. Zato je pravilno presodilo, da so bile tožniku takrat znane vse okoliščine, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotoviti obseg in višino škode ter posledično uveljavljati odškodninski zahtevek, tudi glede zatrjevanih bolečin, ki bi jih tožnik lahko uveljavil v okviru zahtevka za pretrpljene in bodoče telesne bolečine. Glede na to, da je tožnik tožbo vložil šele 9. 8. 2013, torej po preteku tri letnega subjektivnega zastaralnega roka, se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine za primarno nepremoženjsko škodo, nastalo v škodnem dogodku dne 5. 1. 2006, zastaral.
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine. Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zakonski pogoji - bipolarna afektivna motnja - konkretna nevarnost
Okoliščine, ki jih navaja sodišče prve stopnje, ne dosegajo nobenega od zakonsko predvidenih pogojev za izrek ukrepa na zdravljenju po posebnim nadzorom brez privolitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001890
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9.
predmet izpolnitve - plačilo kot kompenzacija - zahtevek v denarju - način plačila - izvedba dokazov - obrazloženost dokaznega sklepa - pravica do izjave v postopku - proti izpolnitev
Tožena stranka je podala določne navedbe o ustno dogovorjenem načinu protiizpolnitve s kompenzacijo. Tožena stranka se je torej branila, da terjatev, katere plačilo zahteva tožeča stranka v tem sporu, ne obstaja v obliki vtoževane izpolnitve. Obstoj zatrjevanega dogovora o načinu izpolnitve predstavlja pravno relevantno dejstvo, ki pomeni, če se izkaže za resničnega, neutemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo dobavljenega blaga v denarju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00000943
URS člen 121. ZASP člen 157, 157/3, 157/4, 157/5, 157/6, 157/7, 168, 168/3. - člen 2, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - uporaba tarife iz skupnega sporazuma - trgovinska dejavnost - razlaga skupnega sporazuma - civilna kazen - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - ugotavljanje vsebinske podlage za razlikovanje - pravna narava sporazuma - odločba SEU
Pojem nadomestila za zakonito uporabo fonograma je treba razumeti enoznačno, to je v višini, ki bi ga bila tožeča stranka upravičena zahtevati v primeru, da bi imela sklenjeno pogodbo o prenosu te pravice na toženo stranko.
Nobene zakonske podlage ni, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da SS 2006-T ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila T 2005. Ob upoštevanju že pojasnjenih razlik med T 2005 in SS 2006-T bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo več kot trikrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, s katerim bi imela sklenjeno pogodbo. Položaj uporabnika fonograma bi bil ob takšni razlagi SS 2006-T in uporabi T 2005 drugačen, kot bi bil, če bi bil sklenil pogodbo s tožečo stranko. Če je tako določena višina nadomestila vezana na dejanski stan kršitve pravice, ima lahko izključno kaznovalni učinek. Določanje kaznovalnega učinka nadomestila, ki v bistvenem obsegu presega višino civilne kazni po tretjem odstavku 168. člena ZASP, pa ni skladno s predmetom urejanja skupnega sporazuma v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP.
Stališče prvostopenjskega sodišča in višjega sodišča, da tožeča stranka ni imela podlage za razlikovanje med uporabniki po kriteriju (ne)sklenitve pogodbe je skladno z odločbo SEU C-572/13 z dne 12. 11. 2015 (Hewlett-Packard/Reprobel), iz katere izhaja, da: "namen pravičnega nadomestila (je) povrniti škodo, povzročeno imetnikom pravic. Škoda, povzročena avtorju, pa je enaka ne glede na to, ali dolžnik pri pobiranju take dajatve sodeluje ali ne".
Skupni sporazum ni pogodba obveznostnega prava, njegov učinek je enak kot pri podzakonskem splošnem aktu, sprejetem za izvrševanje javnopravnih upravičenj. Podoben je tudi kolektivni pogodbi delovnega prava.
ZDR člen 156.. ZObr člen 97f.. ZDoh-1 člen 44.. - člen 4, 4/2, 4/2-1.
pravica do tedenskega počitka - neizkoriščen tedenski počitek - premoženjska škoda - davki - prispevki
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine.
izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo
Zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje je v točkah od 15 do 18 obrazložitve sklepa tehtno obrazložil zakaj se je odločil, da je utemeljeno dati prednost za predajo zahtevane osebe Republiki Avstriji. S temi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo, da je glede na državljanstvo in kraj prebivališča zahtevane osebe podana realna možnost, da bo zoper zahtevano osebo po izvršitvi preostanka zaporne kazni v Republiki Avstriji, izveden tudi kazenski pregon v Republiki Madžarski za kaznivo dejanje, storjeno v njej, in da kazenski pregon ne bo zastaral. Senat je namreč pravilno ugotovil, da so izpolnjeni tudi vsi zakonski pogoji za predajo zahtevane osebe Republiki Madžarski, zaradi česar je utemeljeno odločil, da se zahtevana oseba sme po prestani kazni v Republiki Avstriji predati Republiki Madžarski. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje v zvezi s predajo zahtevane osebe pravilno ugotovilo ter tudi ni kršilo kazenskega zakona.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - učinek zaznambe izvršljivosti
Pritožnik se je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu strinjal z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti po kreditni pogodbe tudi na ostalo svoje premoženje in ne le na nepremičnine, na katerih je bila s sporazumom ustanovljena hipoteka. Notarski zapis zato predstavlja izvršilni naslov tudi za izvršbo na ostalo dolžnikovo premoženje.
Učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa ni v tem, da šele z zaznambo notarski zapis postane neposredno izvršljiv (kot si očitno to napačno razlaga pritožnik), temveč v tem, da zaznamba neposredne izvršljivosti učinkuje tudi proti poznejšim imetnikom lastninske pravice na nepremičnini.
ZPP člen 285, 343, 343/1, 343/4. ZZZDR člen 123, 129, 129a.
materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - preživninske potrebe - otrokova korist - razporeditev preživninskega bremena - kaznovanje stranke - pravica do pritožbe - pravni interes - nedovoljena pritožba
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Pri odločanju o višine preživnine gre za rezultat vrednotenja oziroma za določitev "prave mere". Sojenje ne sme biti arbitrarno, zato se sodišče na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori zgolj okvirno. Upošteva tudi splošno znana dejstva ter posebnosti konkretnega otroka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča vse navedeno storilo.
ZUPJS člen 43, 43/1, 44, 44/4.. ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/4.. ZDoh-2 člen 18, 19, 20.. - člen 30, 30/2, 37, 37/2, 38.
denarna socialna pomoč - odpis dolga
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tudi v primeru, ko pride do poračuna dolga iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev z drugo pravico iz javnih sredstev, ki je zakon izrecno ne izključuje, mogoče ob za to izpolnjenih pogojih dolg odpisati. Vendar o tem odloča upravni organ po prostem preudarku, zato je nezakonito dolg tudi odpisalo.
ZPIZ-2 člen 129.. ZPIZ-1 člen 187, 187/3.. ZPIZ člen 202.. - člen 9, 17.
kmetijska dejavnost - pokojninska doba - zavarovalna doba - III. kategorija invalidnosti - starostno zavarovanje kmeta
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju lastnica zemljišča v velikosti 87,62 arov, ni izpolnjen pogoj velikosti kmetijskega zemljišča 1 hektar, da bi lahko bila zavarovanka po ZSZK. Čeprav je obdelovala celotno kmetijsko zemljišče, ki je bilo v (so)lasti sorojencev, je ni mogoče šteti za uživalko celotnega kmetijskega zemljišča v smislu ZSZK. Tožnica torej v obravnavnem obdobju ni imela statusa, kot je opredeljen v 17. členu ZSZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni mogla biti zavarovana po tem zakonu. Zato po 164. členu ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se ji navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba.
Življenjski standard otrok, ki se je vzpostavil v družinskem sobivanju, se zgolj zaradi razveze staršev ne sme spremeniti, razen če bi bila to posledica znižanja življenjskega standarda (enega ali obeh) staršev ali, povedano drugače, če ohranjanje tega standarda onemogočajo preživninske zmožnosti preživljavcev.
Stroški s prevozom na stik niso strošek otroka, temveč starša, ki ga ima z izvajanjem stika, zato se ne upošteva kot del otrokovih potreb. Prav tako ni podlage za upoštevanje otroškega dodatka.
Glede na uvodoma obrazloženo materialnopravno podlago je torej sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je možen način delitve solastnih nepremičnin v naravi. Glede na izdelani izvedenski mnenji izvedencev gradbene stroke in kmetijske stroke (z dopolnitvami) je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je predmetne solastne nepremičnine mogoče razdeliti v naravi, zato je bilo dolžno pri razdelitvi nepremičnin uporabiti način razdelitve v naravi.
predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost vložitve predloga - navadna pošta - neprejem predloga s strani sodišča - povezanost med trditvenim in dokaznim bremenom
Zgolj trditev, da je bila dopolnitev predloga poslana z navadno pošto brez kakršnekoli dodatne utemeljitve (npr. iz katere pošte je bila dopolnitev poslana, kdo jo je poslal, ipd.) ter brez dokaznih predlogov (npr. po zaslišanju osebe, ki naj bi pošiljko oddala), ugotovitve sodišča prve stopnje, da vloge ni prejelo, ne more omajati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku obstajal, saj je bila tožena stranka v postopku prisilne poravnave, kar je vplivalo na njeno poslovanje. Zaradi upadanja naročil so se znižali prihodki in zaradi slabšega poslovanja se je tožena stranka odločila zmanjšati število izvajalcev na posameznih delovnih mestih režijskih služb. Tožena stranka je dejansko zmanjšala število zaposlenih delavcev na delovnem mestu skladiščnik 3. Na podlagi opravljene objektivne primerjave med delavci na delovnem mestu skladiščnik 3 po delovni uspešnosti, je tožnik zbral najmanjše število točk, saj je bil ocenjen z oceno 3. Zato mu je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi skladno s 1. alinejo 1. odstavka 89. člena ZDR-1, torej iz poslovnega razloga.
Pravdni stranki sta sklenili sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, s katerim sta se dogovorili, da se pogodba o zaposlitvi prekine z določenim dnem. V sporazumu se nista ničesar dogovorili glede plačila regresa za letni dopust. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se stranki nista ne pisno ne ustno dogovorili, da se tožnik odpoveduje pravici do regresa.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZKolP člen 11, 11/1, 11/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - obligacija prizadevanja
Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da znižanje plač po spornem sklepu štev. 424 sploh ni bil bistven (pomemben) razlog za izvedbo tako imenovane božične stavke v letu 2010.
Zaradi tega je treba po oceni pritožbenega sodišča pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru tudi ni podana vzročna zveza med škodnim dogodkom (stavko) in posledicami tega dogodka, ki pomenijo zatrjevano škodo.
invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje - kontrolni pregled - I. kategorija invalidnosti
Tudi v primeru, če bi bila z vidika medicinske doktrine indicirana nadaljnja diagnostična obdelava in terapevtska obravnava, je potrebno pri ocenjevanju invalidnosti upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera, še zlasti, če se po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ne izkazuje izboljšanje, ali je prisotno celo poslabšanje zdravstvenega stanja. Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja (kot je to veljalo po ZPIZ/92). Na to je pritožbeno sodišče opozorilo že v večih zadevah. Invalidnost je zato potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Prav zaradi opuščene trajne spremembe zdravstvenega stanja je v primeru pričakovanega izboljšanja mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 določiti kontrolni pregled.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - sklep o dedovanju
Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima učinke sodne poravnave. Po določbi 392. člena ZPP je mogoče sodno poravnavo izpodbijati s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, tožbo pa je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače.
S pritožbo pa je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma, oziroma dednega dogovora, niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklep o dedovanju sporazum netočno povzet.