NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000315
ZNP člen 9, 9/1, 97. ZUreP-1 člen 110, 110/8.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - odškodninski zahtevek - odločanje o predlogu - upravna odločba
Sodišče prve stopnje je s sklepom že sprejelo odločitev, da je predmet obravnave (zgolj) odškodninski zahtevek predlagateljice, ki ima pravni temelj v upravni odločbi, s katero je bila njena lastninska pravica omejena s služnostjo v javno korist, zato v postopku ni več sporno, o katerem odškodninskem zahtevku mora nepravdno sodišče odločati.
Glede zahtevka iz naslova nadur je tožnik v tožbi navedel, koliko dni je v posameznem mesecu delal, koliko od tega je bilo rednih delovnih ur, in koliko je dejansko delal oziroma, koliko je bilo opravljenih nadur. Toženec je glede števila nadur v odgovoru na tožbo in v vlogah ves čas navajal le, da tožnik z ničemer ne dokazuje, da je delo opravil v zatrjevanem obsegu. Drugih argumentiranih ugovorov ni podal. Bi pa jih lahko, v kolikor bi vodil ustrezno evidenco. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je toženca zavezoval Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Ta zakon v 8. členu od delodajalca med drugim zahteva vodenje podatkov o delovnem času, o nočnem delu in tedenskem delovnem času. Ti podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa, ki bi jo toženec moral imeti skladno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ker toženec ne z omenjenimi evidencami, niti kako drugače, tožnikovih trditev ni argumentirano prerekal, je sodišče prve stopnjena podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP zakonito štelo tožnikova zatrjevana dejstva kot priznana oziroma za resnična.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitev
Ker pomeni preslepiti drugega pri njemu ustvariti zmotno predstavo o določenih okoliščinah, je v konkretnem primeru že v opisu kaznivega dejanja dovolj določno opredeljeno (konkretizirano), da je obtoženka pri oškodovanki z zagotovili, da ji bo posojeni denar vrnjen v roku enega tedna, o tej odločilni okoliščini ustvarila zmotno predstavo, in jo na ta način zapeljala, da se je za posojena denarna sredstva celo zadolžila s sklenitvijo bančne posojilne pogodbe, z dobo odplačevanja 60 mesecev.
Memorandum o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999, njegov Dodatek in na njuni podlagi sklenjene licenčne pogodbe ne veljajo več. Navedenih dogovorov v obravnavani zadevi kot relevantno pogodbeno (to je sporazumno določeno) pravo ni moč uporabiti.
V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ima naravo skupnega sporazuma o tarifi za uporabo avtorskih del, sklenjenega med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikom (kot so ga predvidele z ZASP-B spremenjena določba 156. in (posredno tudi) 157. člena) še zmeraj tarifa kolektivne organizacije, ki je veljala na dan uveljavitve ZASP-B. Takšna tarifa pa je bila tudi za kabelsko retransmisijo vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, sprejetem v letu 1998 (v nadaljevanju Pravilnik iz leta 1998). Le-te gre zato (v skladu z zakonom) šteti za veljaven skupni sporazum, ki ga je potrebno uporabiti tudi v konkretnem primeru.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003435
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 174, 174/2.. ZDoh-2 člen 27.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - odločba ZPIZ - vzrok invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti izgubil zaposlitev pri toženi stranki in s tem plačo, ki bi jo ob rednem normalnem teku stvari prejemal do redne upokojitve. Pri ugotavljanju vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo in posledične premoženjske škode je izhajalo iz zmotne materialnopravne presoje, da je za odločitev relevantna le odločba ZPIZ, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50 % in poškodbe pri delu v 50 %. Glede na odločitev ZPIZ, da je tožnikova invalidnost zgolj v 50 % posledica poškodbe pri delu, je sodišče toženo stranko razbremenilo njene odgovornosti za polovico tožniku nastale škode. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena.
V sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da predstavlja mnenje invalidske komisije strokovni izvid, ki z veliko verjetnostjo dokazuje stopnjo invalidnosti. Ni pa to edini možni dokaz o delovni (ne)zmožnosti, saj gre za mnenje javnega zavoda, ki je izdano zaradi ugotavljanja možnosti uveljavljanja pravic iz invalidske in pokojninske blagajne (to je po ZPIZ-1), ne pa tudi zaradi ugotavljanja upravičenosti do morebitne odškodnine, kakršno vtožuje tožnik v tem individualnem delovnem sporu. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo nepravilno, ko pri presoji vzroka za nastanek tožnikove delne nezmožnosti za delo oziroma invalidnosti ni upoštevalo tožnikovih trditev in dokazov v zvezi z vzrokom invalidnosti. Tožnik lahko v postopku tudi z drugimi dokazi dokazuje vzrok invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001892
OZ člen 131, 131/1, 190.
neupravičena pridobitev - nadomestilo plače - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - vezanost na izvršilni naslov - določljivost izreka - krivdna odškodninska odgovornost - zamolčanje dejstev - škodljivo dejstvo - opustitev kot protipravno ravnanje - profesionalna skrbnost - pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti - vračilo denarnega nadomestila
Kljub temu, da se v sporih pred delovnimi sodišči zaradi njihove specifične narave dopuščajo opisni zahtevki za plačilo nadomestila plače, je treba po presoji pritožbenega sodišča v primeru, ko je postavljen zahtevek za plačilo nadomestila plače v višini mesečnih neto plač, uveljavljati znižanje plačila nadomestila plače za že prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, kar mora biti nato vsaj opisno zajeto tudi v izreku sodbe. V nasprotnem primeru je namreč s sodbo, s katero je zahtevku ugodeno, pravnomočno odločeno, da je delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo plače v višini mesečnih neto plač. Ker znižanje plačila mesečnih neto plač za prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti iz izreka delovne sodbe ne izhaja, čeprav je bilo toženki izplačano že pred izdajo sodbe, se tožnik se ne more uspešno sklicevati, da ne obstoji pravna podlaga za plačano nadomestilo plače v višini prejetega nadomestila za primer brezposelnosti.
Če oškodovanec v pravdi zamolči okoliščine, ki mu niso v korist, pa so odgovorni osebi lahko poznane, to ne pomen protipravnega škodnega ravnanja nasproti odgovorni osebi. Tožnik je delodajalec, torej profesionalec, ki mu mora biti poznana temeljna zakonodaja iz področja delovnega in socialnega prava, med drugim tudi Zakon o urejanju trga dela.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003539
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/3, 171, 171/1, 179.. ZVZD člen 5, 6, 9, 9/1, 9/2, 9/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Obravnavana nezgoda pri delu se je pripetila, ko je tožnik delal na višini in je nameščal rešetke na podestu. Ker bi moral biti tožnik ves čas pripet z varnostnim pasom, oziroma ker ni prišlo do poškodbe takrat, ko naj bi zapuščal delovišče, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je podan le 20 % tožnikov soprispevek. Kot je ugotovila izvedenka za varstvo pri delu, je tožnik s tem, ko ni bil pripet, kršil prvi in drugi odstavek 9. člena ZVZD, ki določa, da mora delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Kršil je tudi tretji odstavek 9. člena ZVZD, ki določa, da mora delavec uporabljati varnostne naprave in sredstva in osebno varovalno opremo pri delu, skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Tožnik je sicer imel varnostni pas nameščen, ni pa izvedel navezovanja z navezno vrvjo. Njegov prispevek je zato, glede na to, da je sam umaknil ploščo, ki je bila provizorična in je preprečevala padec, v višini 40 % in ne 20 %.
skrbnik zapuščine - terjatev do zapuščine - oporočni dediči - upnik v zapuščinskem postopku
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine je predvidena v primerih, ko ob prehodu zapuščine na dediče nastopijo težave in ni nikogar, ki bi skrbel za zapuščino.
V 6. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da je vodja prodaje upravičena do variabilnega dela plače na osnovi naslednjih kriterijev: - doseganja ciljev iz sprejetih poslovnih načrtov, programa dela in/ali sklepov predsednika uprave, - doseganja specifičnih ciljev in rezultatov prodaje, - uspešnosti poslovanja (prvi odstavek). Variabilni del plače lahko določi predsednik uprave skladno s predhodnim odstavkom, in sicer kot pozitivni ali kot negativni variabilni del (drugi odstavek). Pozitivni variabilni del plače se lahko določi v višini do dveh njenih bruto plač (četrti odstavek). Pri določanju variabilnega dela plače vodje prodaje se kriteriji lahko upoštevajo posamično ali skupno (peti odstavek). Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta kriterije iz prvega odstavka tega člena ovrednotile naknadno (šesti odstavek). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je imela tožnica zaradi navedenega pogodbenega določila pričakovanje, da prejme dodatno plačilo, poleg sicer dogovorjene plače z dodatki iz 5. člena pogodbe o zaposlitvi. Kot je razlogovalo sodišče prve stopnje, je nagrada iz 6. člena pogodbe o zaposlitvi dogovorjena kot mešanica dodatka za delovno uspešnost in dodatka za poslovno uspešnost. Četudi kriteriji v zvezi s tem v pogodbi o zaposlitvi niso bili ovrednoteni, so bili vsebinsko, okvirno, vendarle določeni.
ZIZ člen 15, 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 328, 328/3, 332.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska odločitev - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - določno označena listina
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo odločitev o določitvi stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bo v nadaljevanju postopka odločalo o delu upnikovega zahtevka in stroških v pravdnem postopku. Z novo sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje tako ni zgolj popravilo očitne pisne pomote v prvotnem sklepu, temveč je zavzelo vsebinsko povsem drugačno stališče. Zato za izdajo popravnega sklepa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
DAVKI - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/2, 48/8. ZD člen 142. ZGD-1 člen 7, 667, 671, 671/2, 672.
zavarovanje davčne obveznosti s hipoteko - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka zoper dediče - ugovor novega dolžnika - prehod obveznosti na dediča - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - davčne obveznosti - prevzem carinskih in davčnih obveznosti - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - statusno preoblikovanje s. p. - gramatikalna razlaga
Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, lahko poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, mora namreč praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti, posledično pa glede na splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče.
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - uporaba pravil o prisilni poravnavi - stečajni postopek - postopek prisilne poravnave - odložitev odločanja o upnikovem predlog za začetek stečajnega postopka
Prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 152. členu ZFPPIPP iz 4. poglavja: POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, se razlikuje od inštituta odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 237. členu ZFPPIPP iz 5. poglavja: STEČAJNI POSTOPEK. 152. člen ZFPPIPP ureja primer, v katerem je dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo, še preden mu je bil vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. 236. člen ZFPPIPP pa ureja primere, ko je dolžniku že vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa po tem trenutku vloži predlog za prisilno poravnavo in zahteva odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00064065
URS člen 15, 35, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. OZ člen 147. ZPP člen 328. ZKP člen 150, 152, 154.
varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odškodninska odgovornost medijev - dejanje, ki posega v človekove pravice - telefonski prisluhi - svoboda izražanja - objava člankov v časniku - objava na svetovnem spletu - poročanje medijev o sodnem postopku - tehtanje ustavnih pravic - relativno javna osebnost - javna razprava - javni interes - splošni interes javnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kazenski postopek - obstoj utemeljenih razlogov za sum - popravni sklep
Tožnik ima status relativno javne osebe in je kot tak izpostavljen ostrejšemu javnemu nadzoru in kritiki, meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe pa je bistveno bolj ohlapna in vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe, zlasti na poslovnem področju njenega delovanja.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožnika, da so bili prisluhi pridobljeni z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku. Ker pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče celovito preizkusiti, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče presoditi, ali je v konkretnem primeru še mogoče govoriti o koliziji dveh ustavnopravnih pravic, ali pa sam izvor posega v tožnikovo komunikacijsko zasebnost zaradi protipravnosti izključuje upravičenost posega v zasebnost tožnika, ne glede na vsebino zapisanega in objavljenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000827
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 87, 87/3, 163, 163/3.
sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - zadnja mirna posest - dejansko stanje - dokazna ocena - stroški postopka - pravočasna priglasitev stroškov postopka - zavrženje pritožbe - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom
Določitev meje po pravični oceni pride v poštev zgolj, če ni možno uporabiti kriterija zadnje mirne posesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogi - pisno opozorilo pred odpovedjo
Glede kršitve, ki se nanaša na telefoniranje v prostorih tožene stranke, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je utemeljena, in da je tožnik v tem primeru kršil določbi 31. in 32. člena ZDR, po katerih mora delavec vestno opravljati delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, upoštevati pa mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstvo je, da je tožnik v času, ko je obratovala vsaj ena linija, za katero je bil zadolžen, telefoniral. S tem je kršil tudi hišni red, ki prepoveduje uporabo mobilnih telefonov v prostorih proizvodnje na proizvodnih linijah. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ugovor zoper obtožnico - presoja dokazov - dokazi za utemeljen sum
Presoja zunajobravnavnega senata o "zadosti dokazih" je tudi v tem postopku vezana na vsebino dokazov, saj če ni ocenjena vsebina, tudi njihov pomen za obstoj utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ne more biti ugotovljen. Presojo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, pa v postopku ugovora zoper obtožnico zunajobravnavni senat opravi na podlagi ugovornih navedb, kot je storil tudi v obravnavanem primeru, kjer je v sklepu sprejemljivo obrazložil, zakaj zaključuje, da vsebina zbranih dokazov utemeljenosti suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, ne potrjuje.
Ker se pravdni stranki o posledicah naročnikovega odstopa nista dogovorili, ta položaj ureja zakon. Dogovor o odpovednem roku v primeru odstopa in o tem, kdaj ni mogoče odpovedati pogodbe, sam po sebi ne vključuje dogovora, da se prevzemnik odpoveduje pravici, ki mu gre po 648. členu OZ. Tak dogovor odstopa le od zakonske določbe, da ima naročnik vsak čas pred dokončanjem posla pravico odstopiti od pogodbe, ne pove pa ničesar o pravici prevzemnika posla v takem primeru. Neutemeljen je zato toženkin argument, da je odstopno upravičenje uresničil na podlagi 11. člena pogodbe in ne na podlagi 648. člena OZ. Podlage v izvedenih dokazih nima niti njeno stališče, da je bila pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena. Iz besedila pogodbe namreč ne izhaja, da bi se dogovorili o tožnikovem položaju v primeru njenega odstopa od pogodbe. Da bi se o tem dogovorili, pa ne izhaja niti iz njunih siceršnjih dogovarjanj ob sklepanju pogodbe.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118.. ZPP člen 7, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obstoj poslovnega razloga, vendar je svojo odločitev, da tožnica ni bila izbrana iz diskriminatornih razlogov, oprlo na izpoved zakonitega zastopnika. Teh dejstev pa tožena stranka v postopku določno ni zatrjevala, zato je utemeljena pritožba tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo, in sicer je to bistvena kršitev po 1. odstavku 339. člena v zvezi s 7. členom ZPP.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - zemljiškoknjižni lastnik
Ker nekateri predlagatelji predloga niso dopolnili z listinami, ki bi omogočale vpis lastninske pravice v smislu 3. do 6. člena ZVEtL, je glede teh posameznih delov sodišče prve stopnje za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico.