ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi.
Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP. To stališče je v sodni praksi ustaljeno.
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - uporaba pravil o prisilni poravnavi - stečajni postopek - postopek prisilne poravnave - odložitev odločanja o upnikovem predlog za začetek stečajnega postopka
Prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 152. členu ZFPPIPP iz 4. poglavja: POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, se razlikuje od inštituta odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 237. členu ZFPPIPP iz 5. poglavja: STEČAJNI POSTOPEK. 152. člen ZFPPIPP ureja primer, v katerem je dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo, še preden mu je bil vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. 236. člen ZFPPIPP pa ureja primere, ko je dolžniku že vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa po tem trenutku vloži predlog za prisilno poravnavo in zahteva odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
V 6. členu pogodbe o zaposlitvi je bilo dogovorjeno, da je vodja prodaje upravičena do variabilnega dela plače na osnovi naslednjih kriterijev: - doseganja ciljev iz sprejetih poslovnih načrtov, programa dela in/ali sklepov predsednika uprave, - doseganja specifičnih ciljev in rezultatov prodaje, - uspešnosti poslovanja (prvi odstavek). Variabilni del plače lahko določi predsednik uprave skladno s predhodnim odstavkom, in sicer kot pozitivni ali kot negativni variabilni del (drugi odstavek). Pozitivni variabilni del plače se lahko določi v višini do dveh njenih bruto plač (četrti odstavek). Pri določanju variabilnega dela plače vodje prodaje se kriteriji lahko upoštevajo posamično ali skupno (peti odstavek). Pogodbeni stranki se strinjata, da bosta kriterije iz prvega odstavka tega člena ovrednotile naknadno (šesti odstavek). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je imela tožnica zaradi navedenega pogodbenega določila pričakovanje, da prejme dodatno plačilo, poleg sicer dogovorjene plače z dodatki iz 5. člena pogodbe o zaposlitvi. Kot je razlogovalo sodišče prve stopnje, je nagrada iz 6. člena pogodbe o zaposlitvi dogovorjena kot mešanica dodatka za delovno uspešnost in dodatka za poslovno uspešnost. Četudi kriteriji v zvezi s tem v pogodbi o zaposlitvi niso bili ovrednoteni, so bili vsebinsko, okvirno, vendarle določeni.
Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov, ker se je o nasprotnem prepričalo že na podlagi izpovedbe policistov, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Toženka je z (neizvedenimi) dokazi dokazovala ključna, pravno pomembna dejstva.
ZIZ člen 15, 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 328, 328/3, 332.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - popravni sklep - očitna pisna pomota - vsebinska odločitev - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - določno označena listina
S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo odločitev o določitvi stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bo v nadaljevanju postopka odločalo o delu upnikovega zahtevka in stroških v pravdnem postopku. Z novo sprejeto odločitvijo sodišče prve stopnje tako ni zgolj popravilo očitne pisne pomote v prvotnem sklepu, temveč je zavzelo vsebinsko povsem drugačno stališče. Zato za izdajo popravnega sklepa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
trditveno in dokazno breme - pritožbeni razlogi - posojilna pogodba
Tožeča stranka je, kot pravilno obrazloži že sodba, vtoževano terjatev temeljila na posojilni pogodbi, zato je neutemeljeno prikazovanje pritožbe, da s tožečo stranko niso sodelovali. Tožeča stranka je navedeno posojilno pogodbo predložila, zato se pritožba ne more uspešno sklicevati, da "ne najde nobenega dokumenta v arhivih".
ZFPPIPP člen 98, 333, 333/6, 341, 344. OZ člen 65.
javna dražba - zavrnitev soglasja - varščina - ara - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - obveznosti upravitelja
Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna.
Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno.
Tožnica je ob uveljavitvi ZPIZ-2 imela dvojni status, in sicer uživalke pokojnine in osebe, ki opravlja pridobitno dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik, pa do 31. 1. 2016 ni uskladila svojega statusa. Zato je toženec na podlagi drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2B po uradni dolžnosti pravilno odločil, da ima tožnica od 1. 1. 2016 dalje lastnost zavarovanke za manj kot polni delovni čas oziroma 10 ur na teden.
V zapuščinskem postopku se ne odloča o terjatvah dediča, razen če terjatev med dediči ni sporna. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu o dedovanju pravilno pojasnilo zakoniti dedinji, da lahko uveljavlja terjatev zoper sodediče v pravdnem postopku.
V predmetni zadevi se ni odločalo o oprostitvi plačila sodnih taks tožnika, ker ima ta minimalni dohodek, saj je glede na specialna določila ZDSS-1 tožnik kot stranka v sporu o pravici iz socialnega varstva že na podlagi 71. člena ZDSS-1 oproščen plačila sodnih taks, saj se sodna taksa za tovrstne spore ne plačuje. Zato ni podana pravna korist tožnika za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks in je njegov predlog pravilno zavržen.
Memorandum o ureditvi avtorskih in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmisirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999, njegov Dodatek in na njuni podlagi sklenjene licenčne pogodbe ne veljajo več. Navedenih dogovorov v obravnavani zadevi kot relevantno pogodbeno (to je sporazumno določeno) pravo ni moč uporabiti.
V skladu s prehodno določbo četrtega odstavka 26. člena ZASP-B ima naravo skupnega sporazuma o tarifi za uporabo avtorskih del, sklenjenega med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikom (kot so ga predvidele z ZASP-B spremenjena določba 156. in (posredno tudi) 157. člena) še zmeraj tarifa kolektivne organizacije, ki je veljala na dan uveljavitve ZASP-B. Takšna tarifa pa je bila tudi za kabelsko retransmisijo vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, sprejetem v letu 1998 (v nadaljevanju Pravilnik iz leta 1998). Le-te gre zato (v skladu z zakonom) šteti za veljaven skupni sporazum, ki ga je potrebno uporabiti tudi v konkretnem primeru.
Glede zahtevka iz naslova nadur je tožnik v tožbi navedel, koliko dni je v posameznem mesecu delal, koliko od tega je bilo rednih delovnih ur, in koliko je dejansko delal oziroma, koliko je bilo opravljenih nadur. Toženec je glede števila nadur v odgovoru na tožbo in v vlogah ves čas navajal le, da tožnik z ničemer ne dokazuje, da je delo opravil v zatrjevanem obsegu. Drugih argumentiranih ugovorov ni podal. Bi pa jih lahko, v kolikor bi vodil ustrezno evidenco. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je toženca zavezoval Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Ta zakon v 8. členu od delodajalca med drugim zahteva vodenje podatkov o delovnem času, o nočnem delu in tedenskem delovnem času. Ti podatki se vodijo v okviru evidence o izrabi delovnega časa, ki bi jo toženec moral imeti skladno z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Ker toženec ne z omenjenimi evidencami, niti kako drugače, tožnikovih trditev ni argumentirano prerekal, je sodišče prve stopnjena podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP zakonito štelo tožnikova zatrjevana dejstva kot priznana oziroma za resnična.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - preslepitev
Ker pomeni preslepiti drugega pri njemu ustvariti zmotno predstavo o določenih okoliščinah, je v konkretnem primeru že v opisu kaznivega dejanja dovolj določno opredeljeno (konkretizirano), da je obtoženka pri oškodovanki z zagotovili, da ji bo posojeni denar vrnjen v roku enega tedna, o tej odločilni okoliščini ustvarila zmotno predstavo, in jo na ta način zapeljala, da se je za posojena denarna sredstva celo zadolžila s sklenitvijo bančne posojilne pogodbe, z dobo odplačevanja 60 mesecev.
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel spornega dne pri padcu na marmornih tleh v prostorih svojega delodajalca. Marmorna tla niso nevarna stvar in hoja po njih ni nevarna dejavnost, zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke. Marmorna tla v konkretnem primeru sama po sebi ne predstavljajo nevarne stvari, saj bi bilo s sprejemom ustreznih ukrepov nevarnost zdrsov in padcev možno preprečiti.
Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje odškodninsko odgovornost tožene stranke zmotno presojalo le v zvezi s padcem na mokrih tleh. Zmotno je štelo, da tožnik ni podal trditev o tem, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi padca na suhih tleh. Zato v zvezi s prvim odstavkom 7. člena ZPP storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. V posledici navedene kršitve je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odgovornosti tožene stranke za padec tožnika na suhih tleh.
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2, 339, 339/1. ZD člen 85, 85/1, 86, 86/1, 91.
stranska intervencija - stranska intervencija v pravdi - intervencijski interes - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - pravni ali dejanski (ekonomski) interes - dediči stranke - volilo - pravna dejanja intervenienta - pravica do pritožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pred pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi intervencije zavrglo pritožbo stranske intervenientke z argumentacijo, da nima pravice vložitve pritožbe, predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predlagateljica ima za stransko intervencijo pravni interes, to je interes, ki izhaja iz pravnega razmerja med intervenientko (volilojemnico) in eno izmed strank (dedičem). S tem ko bo pomagala tožeči stranki, bo varovala svoj na zakonu in oporoki temelječi pravni interes in nadzorovala stranko, od uspeha katere je odvisna njena pravna situacija (njen na prvem odstavku 86. člena ZD temelječ zahtevek).
ZPP člen 12, 105a, 105a/2, 105a/3, 137, 137/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123a, 123a/3.
osebni stečaj - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pritožba se šteje za umaknjeno - stranka zastopana po pooblaščencu - neplačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - stranka, zastopana po odvetniku
V skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep (tudi zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja na predlog upnika) je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe, ker ZFPPIPP tega vprašanja ne ureja drugače.
tek zakonskih zamudnih obresti - delno plačilo - posojilna pogodba
Tožnik je zahteval vrnitev posojenega zneska 22.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 9. 2015 do plačila. Glede na to, da je toženka 27. 5. 2016 plačala 500,00 EUR, dolguje zakonske zamudne obresti od zapadlosti (5. 9. 2015) do plačila (27. 5. 2016) od tega zneska in ne od zneska 22.000,00 EUR.
podjemna pogodba - odgovornost zakoncev za dolgove - obveznost za tekoče potrebe družine - solidarna obveznost zakoncev - nedeljive obveznosti
Šlo je za obveznosti za tekoče potrebe zakoncev, za zadovoljitev potreb njune zakonske oziroma družinske skupnosti, kar velja tudi za vožnjo in ostale storitve v zvezi s preselitvijo toženkinega moža v nov, skupni dom in tudi v zvezi s prodajo njegovega posebnega premoženja, opravljeno po poroki s toženko. Te storitve bi sicer opravila sama, v okviru njune zakonske skupnosti oziroma pomoči enega zakonca drugemu, pa jih zaradi starosti in zdravstvenih težav nista bila zmožna. Za takšne obveznosti pa odgovarjata zakonca nerazdelno, torej odgovarja vsak zakonec upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče (torej od toženke ali od dedičev po pokojnem možu ali od vseh) vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00064065
URS člen 15, 35, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. OZ člen 147. ZPP člen 328. ZKP člen 150, 152, 154.
varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odškodninska odgovornost medijev - dejanje, ki posega v človekove pravice - telefonski prisluhi - svoboda izražanja - objava člankov v časniku - objava na svetovnem spletu - poročanje medijev o sodnem postopku - tehtanje ustavnih pravic - relativno javna osebnost - javna razprava - javni interes - splošni interes javnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kazenski postopek - obstoj utemeljenih razlogov za sum - popravni sklep
Tožnik ima status relativno javne osebe in je kot tak izpostavljen ostrejšemu javnemu nadzoru in kritiki, meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe pa je bistveno bolj ohlapna in vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe, zlasti na poslovnem področju njenega delovanja.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožnika, da so bili prisluhi pridobljeni z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku. Ker pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče celovito preizkusiti, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče presoditi, ali je v konkretnem primeru še mogoče govoriti o koliziji dveh ustavnopravnih pravic, ali pa sam izvor posega v tožnikovo komunikacijsko zasebnost zaradi protipravnosti izključuje upravičenost posega v zasebnost tožnika, ne glede na vsebino zapisanega in objavljenega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00000827
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 87, 87/3, 163, 163/3.
sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - zadnja mirna posest - dejansko stanje - dokazna ocena - stroški postopka - pravočasna priglasitev stroškov postopka - zavrženje pritožbe - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom
Določitev meje po pravični oceni pride v poštev zgolj, če ni možno uporabiti kriterija zadnje mirne posesti.