postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice - plačilo prispevkov
Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.
spori majhne vrednosti - pritožbeni rok - sodba na podlagi pripoznave - vročanje - pravilnost vročitve - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli pošiljki - vročilnica - vročilnica kot javna listina - dokaz o opravljeni vročitvi - dokaz o vročitvi sodnih pisanj - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izdati le ob pogoju, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
nagrada in stroški izvedenca - neobrazloženost odločitve
Za vsako svojo odločitev, pa naj si bo ta končna ali (zgolj) procesna, mora sodišče podati takšne razloge, ki omogočajo njeno razumevanje kot tudi sam (vsebinski) preizkus.
podjemna pogodba - ustna pogodba - prekluzija - pobotni ugovor - kasneje podan pobotni ugovor
Glede na to, da je bil prvi narok v tej zadevi opravljen 5.6.2012, tožena stranka pa je šele z vlogo 18.11.2013 vložila nadaljnji pobotni ugovor, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka te trditve podala prepozno, zahtevek v zvezi s pobotnim ugovorom pa v tem delu ni bil določen.
Namen konkretne določbe je upniku naložiti skrbno ravnanje pri uveljavljanju svojih pravic, saj mora v primeru, da želi prijaviti obrestno terjatev, ki ni prednostna, to natančno obračunati ter jo prijaviti v kapitaliziranem znesku. V nasprotnem primeru upnik trpi vse škodljive posledice, o čemer je vsak upnik v oklicu o začetku stečaja izrecno poučen. Navedena posledica velja le v primeru neprednostnih terjatev, kar pomeni, da je zakonodajalec s to določbo breme pravilne vsebine prijavljene terjatve prenesel na upnika. Upnici v stečajnem postopku ni naloženo nesorazmerno breme. Sporna določba nalaga relativno visok nivo skrbnosti, a navsezadnje je odločitev o tem, ali bo svojo terjatev v postopku insolventnosti uveljavljala ali ne, povsem v upničini sferi odločanja in njenem interesu, zato je tudi skrbnost, ki jo nosi, upravičeno na njeni strani, hkrati pa je o posledicah svojega ravnanja tudi izrecno opozorjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - ZADRUGE
VSL00001368
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 286b, 286b/1. - člen 5, 5/1, 5/1-4. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - odplačnost pridobitve zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - sodni izvedenec - prekluzija glede procesnih kršitev - dokazno breme - lastninjenje zadružnega premoženja - arondacija - arondacijska odločba
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad mora izvedenec ugotavljati odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani tožene stranke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - trajanje ukrepa - načrt zdravljenja - izvedensko mnenje - neobrazloženost odločitve - dopolnitev dokaznega postopka
Gola ugotovitev o nekritičnosti osebe do svoje psihopatologije ne zadostuje za sklep, da je za odvrnitev hujšega ogrožanja svojega zdravja neogibno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom.
Preizkus jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti izvedenskega mnenja je mogoč le, če je izvedensko mnenje preverljivo. Gola navedba izvedenca o potrebnosti dvomesečnega zadržanja takega preizkusa ne omogoča.
ZPP člen 319.. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 124, 147, 148.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti sodbe - univerzalni pravni naslednik - dedič - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika in jo pravnomočna sodba veže.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - pobotni ugovor v pritožbi
V sporu majhne vrednosti sme sodišče odločiti brez naroka, če ni sporno dejansko stanje ali če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov in nobena stranka ni predlagala izvedbe naroka.
Če ima toženec terjatve do tožnika, bi jih mogel s pobotnim ugovorom uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbenem postopku tega ne more več storiti.
spor majhne vrednosti - ugovor procesnega pobota - pogoji za pobot - pobotna izjava
Pobotna izjava sama po sebi je namreč zgolj izjava volje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je pobot v svoji vlogi predlagal odvetnik, ne da bi se izkazal z ustreznim pooblastilom.
Stranki, ki uveljavlja procesni ugovor pobota, ni treba izrecno zahtevati, da se ugotovi obstoj njene terjatve do tožnice.
ZZK-1 člen 31, 31/1, 40, 120, 148, 152, 154, 157, 158.. ZPP člen 339, 339/2-8.. URS člen 22.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - vročitev ugovora - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper sklepu o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo - pravica do izjave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - sporna dejstva
V obravnavanem primeru pravica do izjave pritožniku ni bila odvzeta, čeprav mu ugovor nasprotne udeleženke proti sklepu o dovolitvi vpisa zaradi črtane določbe ZZK-1 o vročanju ugovora drugim udeležencem postopka, ni bil vročen. Narava zemljiškoknjižnega postopka je namreč specifična, presoja sodišča je omejena zgolj na ugotavljanje obstoja formalnih pogojev za vpis iz 148. člena ZZK-1. Ne glede na nova postopkovna pravila pa ni dvoma,da mora biti zaradi spoštovanja pravice do izjave in zahteve po kontradiktornosti udeležencem dana možnost,da učinkovito vplivajo na odločitev sodišča v zadevi. V konkretnem primeru je predlagatelju bilo omogočeno, da se do argumentov sodišča opredeli in jih izpodbija v pritožbenem postopku, kar je z vložitvijo pritožbe, v kateri v drugem delu izpodbija odločitev vsebinsko, tudi storil.
V pogodbi je govora o stanovanju, vpis pa je predlagan pri zemljiški parceli. Ker je med udeleženci postopka sporno, ali je bila (očitno enostanovanjska stavba) prodana skupaj s funkcionalnim zemljiščem, oziroma kolikšna je površina zemljišča, potrebna za funkcioniranje stanovanjske stavbe, je očitno, da vpisa ni mogoče opraviti, saj spornih dejstev zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja.
ugotovljena vrednost nepremičnine - poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine
Sodišče je skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ na prodajnem naroku dne 16. 9. 2015 ponovno ugotovilo vrednost nepremičnin ID znak parc. št. 240/1, ID znak parc. št. 245/1 in ID znak parc. št. 248 na vrednost 51.100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v posledici tega v izpodbijani odločitvi pravilno odločilo, da se šteje, da je upnica poplačana do višine te ugotovljene vrednosti prodanih nepremičnin, to je do višine 52.766,00 EUR (51.100,00 EUR + 1.666,00 EUR).
zahtevek za vračilo vlaganj v nepremičnino - povrnitev vrednosti vlaganj - pobotni ugovor - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - višina vlaganj
Po citiranih zakonskih določbah je morebitna terjatev tožeče stranke do lastnika nepremičnine odvisna od obogatitve slednjega zaradi vložka tožeče stranke. Ustaljeno stališče sodne prakse namreč je, da je lastnik nepremičnine zaradi vlaganj drugega lahko obogaten zgolj za morebitno povečano vrednost nepremičnine. Tako sama vrednost vloženih sredstev oziroma višina vlaganj ni odločilna. Zato je presoja sodišča prve stopnje in metoda, ki jo je sodišče uporabilo, ko je ugotavljalo zgolj višino vlaganj, ne pa tudi povečanje vrednosti nepremičnine, materialnopravno zmotna.
odklonitev strokovnega pregleda koncentracija alkohola v krvi
Če bi bila sprejeta teza obrambe, da lahko preizkušanci v cestnem prometu iz kakršnihkoli osebnih razlogov izbirajo kraj in pogoje opravljanja strokovnega pregleda (kar je bilo v obravnavanem primeru), bi slednje lahko pripeljalo do nevzdržne situacije, ki bi lahko v končni fazi tudi povsem porušila poslovanje policije kot prekrškovnega organa v zvezi z opravo strokovnih pregledov, zato taka razlaga pravic preizkušanca ni sprejemljiva. V konkretnem primeru se je torej strinjati s prvostopnim sodiščem, da je obdolžencu tisto, kar tudi sicer nalagajo določbe člena 107 ZPrCP, bilo nudeno in omogočeno, to pa je oprava strokovnega pregleda le v nekaj kilometrih oddaljenem ZD, kar pa je obdolženec, česar tudi sam ne zanika, odklonil izključno iz razlogov, ki so bile na njegovi strani, ne pa iz objektivnih razlogov, ki bi bili kakorkoli na strani države, ki je dolžna strokovni pregled opraviti.
Ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti v vsakem konkretnem primeru je vselej dejansko vprašanje . Prvostopno sodišče je, izhajajoč pri tem iz pravilnega razumevanja določbe tretjega odstavka člena 107 ZPrCP in obstoječe sodne prakse v zvezi z odklonom strokovnega pregleda ravnalo povsem pravilno, ko je pojasnilo, da naknadne obdolženčeve poškodbe istega dne in v tem svojstvu opravljene laboratorijske preiskave krvi, ki je bila opravljena po tem dogodku (okoli 16.30 ure) ni mogoče povezovati z obravnavanim dogodkom, ki se je zgodil kritičnega dne ob 15.35 uri, ko je bil obdolženec procesuiran kot voznik v cestnem prometu.
trditve in dokazi - prekluzija trditev in dokazov - solidarna odgovornost udeležencev - ponovljen postopek - prirejena prometna nesreča
Toženi stranki so vse trditve tožeče stranke bile znane že v postopku pred sodiščem prve stopnje in ne vzdržijo pritožbene trditve, da je šele po izdaji prve sodbe izvedela za določene okoliščine o domnevnem prirejanju prometne nesreče.
Sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov in na podlagi dejstev, ki jih morajo navesti stranke in na katera opirajo svoje zahtevke ter na osnovi predlaganih dokazov, s katerimi se ta dejstva dokazujejo.
Ker se je pred sodiščem prve stopnje vseskozi obravnavalo isto dejansko stanje, bi tožena stranka ob potrebni skrbnosti lahko in morala predlagati izvedbo dokazov, ki jih je šele v ponovljenem postopku, za katere pa je skladno z določbo drugega odstavka 362. člena ZPP res prekludirana.
Pogodbeno razmerje temelji na medsebojnem zaupanju in če je tožena stranka prijavila škodni dogodek z navedbami kot jih podala v prijavi škodnega dogodka ter pripeljala poškodovano vozilo v pregled, še to ne pomeni, da bi bila tožeča stranka dolžna takoj opraviti natančno analizo prometne nesreče in njenih posledic, če na prvi pogled ni nastal sum v prirejenost nesreče. Na drugi strani pa to seveda ne pomeni, da tožeča stranka kot zavarovalna organizacija ne bi smela ugotavljati tudi po izplačilu zavarovalnine in odškodnin, če je do škodnega dogodka res prišlo na način, kot se je zatrjevalo, in če se izkaže, da je škodni dogodek prirejen, ima pravico do vrnitve tistega, kar je izplačala.
Pravilen je glede na vse navedeno materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je neutemeljen ugovor tožene stranke, da ni dolžna plačati zneska, ki ga ni prejela, potem ko je bilo ugotovljeno, da je škodo povzročilo več oseb (in tudi tožena stranka) skupaj in ni bistveno, kdo je znesek neposredno prejel. Ker je obveznosti vsakega udeleženca po 186. členu OZ solidarna, to pomeni, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ).
Neplačilo sodne takse v postavljenem roku in kljub opozorilu sodišča na posledice, povzroči ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks domnevo umika pritožbe.
ZSReg torej registrskemu sodišču ne daje podlage za vpis dejstva, da subjekt vpisa preneha, prav tako takšnega upravičenja registrskemu sodišču ne daje ZGD-1. Ta v tretjem odstavku 405. člena nalaga dolžnost organu, ki sprejme sklep o likvidaciji, da pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register. In nenazadnje, ZFPPIPP v 229. členu, katerega določba se v skladu s 421. členom ZFPPIPP uporablja tudi za prisilno likvidacijo, prav tako določa, da se v register vpišeta le začetek in konec postopka prisilne likvidacije.
prekršek in kaznivo dejanje - ne bis in idem - zastaranje prekrška
Ker je torej obdolžilni predlog v zvezi s predmetno prekrškovno zadevo na okrajno sodišče podal stvarno nepristojni predlagatelj, bi ga moralo prvostopno sodišče s sklepom zavreči, in ga vročiti pristojnemu predlagatelju postopka, brez, da bi se spuščalo v uradni preizkus vloženega obdolžilnega predloga v skladu s členom 106 ZP-1.
Prekrški so del kaznovalnega prava in tako tudi del širšega pojma kaznivih ravnanj (med slednja sodijo tudi kazniva dejanja in disciplinski postopki), zaradi česar se ne sme primeriti, da se zaradi večje učinkovitosti organov odkrivanja in pregona za istovrstno prepovedano kaznivo ravnanje, ki izvira iz istih ali bistveno istih dejstev, ki so povezana z istim historičnim dogodkom (torej so časovno in krajevno povezan življenjski primer) in storilcem, vodita tako kazenski, kot tudi prekrškovni postopek, pri čemer je vedno potrebno zasledovati splošno pravilo in sicer, da odgovornost storilca za hujšo vrsto kaznivega ravnanja izključuje njegovo odgovornost za milejšo vrsto in torej obsodba za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, izključuje odgovornost za prekršek.
V predmetnem postopku pa, kot pokaže prej navedeni potek procesnih dejanj, nista hkrati tekla prekrškovni in predkazenski postopek, zato je že iz tega razloga nerelevantno sklicevanje na določbo člena 11.a ZP-1. Obdolžilni predlog s strani državne tožilke je bil na okrajno sodišče vložen šele po zaključenem predkazenskem postopku, torej po zavrženju kazenske ovadbe, zato je v konkretnem primeru neutemeljeno navajanje pritožbe, da prvostopno sodišče ni pravilno razlogovalo določbe člena 11.a ZP-1, ki naj bi bila v odnosu specialnosti do ureditve zastaranja pregona, kot je določeno v členu 42 ZP-1.
Le v primeru, če bi hkrati tekla prekrškovni in predkazenski postopek in bi v skladu s členom 11a ZP-1 bil postopek o prekršku prekinjen, bi v tem času tako, kot ima pritožba prav, relativno zastaranje ne teklo, torej bi bilo zadržano, v vsakem primeru pa bi teklo tudi v tem primeru absolutno zastaranje, kar pomeni, da bi s potekom absolutnega zastaranja, postopek o prekršku več ne bil dopusten.
Pregon za prekršek ne glede na tek relativnega zastaranja v vsakem primeru absolutno in brezpogojno zastara takrat, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zakon zahteva za relativno zastaranje pregona.
Ta rok pa v nobenem primeru ne sme biti prekoračen, tudi v primerih, če se je predkazenski postopek začel pred potekom tega roka, kot je tudi v obravnavanem primeru, ko se je predkazenski postopek začel v času, ko še ni poteklo niti relativno, niti absolutno zastaranje za prekršek, je pa brez dvoma nastopilo absolutno zastaranje po vložitvi obdolžilnega predloga.