Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. URS člen 2, 33, 67. ZPP člen 3, 3/3, 7, 7/2, 286a, 286a/1, 306, 306/4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 26, 55, 55/1, 55/1-1, 55/1-5, 55/2. ZN člen 4, 43. OZ člen 3, 5, 337, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 13, 13/5, 18a, 21, 21/1. ZPotK-1 člen 15, 15/5, 24, 27, 27/1. ZPotK-2 člen 20, 20/5, 26, 27, 27/1.
kredit v CHF - potrošniški kredit - izvršilni postopek - notarski zapis kreditne pogodbe kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - načelo formalne legalitete - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - kršitev morale - preizkus po uradni dolžnosti - načelo učinkovitosti prava EU - varstvo potrošnika - nepošteni pogodbeni pogoji - ničnost - tečajne razlike - načelo vestnosti in poštenja - pravica do zasebne lastnine - socialna funkcija lastnine
Notarski zapis je zgolj zapis poslovne volje strank (pravnega posla), le da v posebni obliki, ki mu pravni red daje učinke izvršilnega naslova le, če so podani izrecno z zakonom predpisani pogoji.
Notarski zapis učinek izvršilnega naslova pridobi le pod pogojem procesnega soglasja dolžnika o neposredni izvršljivosti (4. člen ZN). Gre za procesno dispozicijo, ki pomeni izognitev sodnemu postopku pridobitve izvršilnega naslova, s tem pa tudi sodnemu preverjanju v fazi oblikovanja izvršilnega naslova, zato je z vidika varstva javnega reda bistveno, da navedena procesna dispozicija ne omogoča doseganje pravnih učinkov, ki jih stranki ne bi mogli doseči v pravdnem postopku pridobitve izvršilnega naslova (s procesno dispozicijo zaobiti zapovedi in prepovedi materialnega prava prisilne narave ali morale - tretji odstavek 3. člena ZPP). Ker pri notarskem zapisu ni predhodno opravljen noben tak preizkus, je prvo sodišče, ki ga lahko opravi, izvršilno sodišče, ko preverja obstoj zakonskih pogojev, pod katerimi ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova.
Preizkus skladnosti obveznosti v notarskem zapisu s prisilnimi predpisi še vedno sledi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelu formalne legalitete).
Slovensko potrošniško pravo izhaja iz skupnega sistema varstva potrošnikov prava EU, ki poudarja potrošnikovo podrejenost glede pogajalske moči in ravni obveščenosti, zaradi česar nima vpliva na vsebino pogojev, ki jih je predhodno določil ponudnik. Sodišče EU poudarja, da je navedeno neenakost mogoče izravnati le s posredovanjem tretjega, ki s pogodbenima strankami ni povezan. Iz tega je mogoče izpeljati dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti zavrne učinkovanje nepoštenih pogodbenih pogojev, četudi potrošnik v postopku ni aktiven.
Sodišče EU v zvezi z možnostmi sodišča, da v sodnem postopku izravna neenakovreden položaj in zavrne uporabo nedopustnih pogojev, poudarja pomen načela učinkovitosti, v skladu s katerim postopkovna ureditev držav članic ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanja pravic, ki jih potrošniku podeljuje pravo EU. Razlaga, ki ne dopušča uveljavitve ničnosti obveznosti v notarskem zapisu kot ugovornega razloga v slovenskem izvršilnem postopku, ne sledi temu načelu, razlaga, ki dopušča preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi v izvršilnem postopku, pa ga utrjuje (Direktivi Sveta št. 93/13/EGS - t. i. potrošniški direktivi lojalna razlaga).
Slovenski zakonodajalec za potrošniške kredite ni posebej opredelil omejitev vezanosti kredita na tujo valuto. Ker ni posebej predpisane omejitve valutnega tveganja oziroma maksimiranja tečajne razlike, kot to sicer velja za obresti (maksimiranje obrestne mere, prepoved obrestovanja obresti), se uporabi splošno določilo, ki velja za vse potrošniške pogodbe, ki prepoveduje nepoštene pogodbene pogoje (23. in 24. člen ZVPot).
Ker se kreditno razmerje nanaša na ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen URS), je pravilno upoštevati tudi njeno socialno funkcijo, ki je v razvoju celotne družbene skupnosti (67. člen URS). Z vidika družbe je dolgoročno kreditiranje nujen in prevladujoč način pridobitve denarnih sredstev prebivalstva za nakup stanovanja in s tem rešitev socialnega vprašanja prebivanja, pri čemer je odplačevanje vezano na posameznikove mesečne prihodke (v domači valuti). Socialna funkcija se lahko uresniči le, če potrošniški stanovanjski kredit ne vsebuje prekomernih tveganj, ki jih povprečen potrošnik ne more obvladovati. Sorazmerna omejitev tveganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto, je zato nujna.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1. ZPP člen 41, 41/1, 181, 181/3.
sodna taksa za redni postopek - sprememba tožbe - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - enaka dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - taksna obveznost za pravdni postopek - več spornih predmetov - vrednost spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov - pravica do revizije
Ker je za presojo pristojnosti in pravice do revizije v primeru kumulacije zahtevka za ugotovitev ničnosti in kondikcijskega zahtevka pravno odločilna vrednost dajatvenega (kondikcijskega) zahtevka (pravila o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta pa veljajo tako za istočasno kot sukcesivno kumulacijo), ni razloga, da ta ne bi bila odločilna tudi za odmero sodne takse, oziroma, da se sodna taksa v obravnavanem primeru ne bi odmerila od vrednosti (naknadno postavljenega) dajatvenega zahtevka.
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/7, 158. ZASP-B člen 26, 26/4.
pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - začasna tarifa - obveznost plačila ddv
Ustavno sodišče ni razveljavilo Tarife 1998 v delu, ki se nanaša na plačilo avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo.
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega honorarja za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine.
Ker je Tarifa 1998 na podlagi četrtega odstavka 26. člena ZASP-B pridobila pravno naravo veljavnega skupnega sporazuma, je na njeni podlagi sodišče prve stopnje pravilno določilo višino avtorskega nadomestila.
Pritožbeno nestrinjanje z odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za plačilo DDV ni utemeljeno. Tožnik v tem postopku ni zatrjeval dejstva, da je DDV računovodsko obračunal in ga plačal državi.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da bi bila pretirana, neživljenjska zahteva, da bi morala zavarovanka tožene stranke vsak trenutek preverjati stanje jaškov na cestah in poteh, ki jih je dolžna vzdrževati, četudi je dolžna ravnati pri tem s profesionalno skrbnostjo. Do škodnega dogodka je očitno prišlo po naključju, za katerega pa prva tožena stranka ne odgovarja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001926
OZ člen 6, 6/1, 120, 120/1, 926. ZPP člen 241, 243.
zavarovalna polica - zavarovalni pogoji - ravnanje s potrebno skrbnostjo - uporaba prisilnih ukrepov - prisilna privedba priče - dokazovanje z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - neizveden dokaz
Splošno znano je, da je mogoče vsako ključavnico (tudi takšno s sistemskim cilindričnim vložkom in zatiči na obeh straneh) odpreti s posebnimi vlomilskimi pripomočki, ki ne puščajo nobenih zaznavnih sledov odpiranja. Ni mogoče izključiti možnosti, da je bilo tudi v obravnavanem primeru uporabljeno takšno vlomilsko orodje. Gre za strokovno vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril samo izvedenec forenzik (243. člen ZPP), ki sta ga tožnika predlagala že v tožbi. Upoštevaje dokazno stisko, v kateri sta se brez svoje krivde znašla tožnika, potem ko niti policiji ni uspelo dokončno raziskati škodnega dogodka, sodišče prve stopnje tega dokaza ne bi smelo zavrniti, saj je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Enako velja za zatrjevani vlom v sef.
Sodišče je podelilo tožeči stranki rok, da se opredeli do navedb toženih strank - ne da podaljšuje rok iz 286. člena ZPP.
Pravno relevantna dejstva v tej zadevi so določena v 212. členu v zvezi z 99. členom SPZ. Tožnik ni dokazal, da ga je prvotoženka vznemirjala pri izvrševanju služnosti v zatjevanem obsegu in zato ni relevantno sklicevanje na njihove odnose, prejšnja morebitna vznemirjanja in sklicevanja na to, ali je prvotoženka enkrat ali večkrat opozarjala tožnika k umiku traktorja.
Z zahtevo za posestno varstvo tožnik ni uspel, ker toženčevo zasutje greznice - zaradi stanja, v katerem je bila greznica - ni bilo niti samovoljno niti protipravno. Tožnik je v greznico, ki je bila nevarna za življenje in zdravje ljudi, in ni ustrezala standardom za odvajanje fekalij in odpadnih vod, pred motilnim dejanjem odvajal minimalno količino fekalij in odpadnih vod.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003637
KZ-1 člen 191.. ZKP člen 83, 83/2.
nasilje v družini - dokazne prepovedi - način pridobitve dokaza - protipravnost pridobljenih dokazov - souporaba stanovanjske hiše - neskladje izjav prosilcev - izpovedba priče
S t.i. dokončnimi prepovedmi po ZKP je sankcioniran način pridobivanja dokazov in ne njihova vsebina.
plačilo kupnine - vrednost stanovanja - predmet prodajne pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - kupnina za prodano stanovanje - uporabnina - neupravičena pridobitev koristi - uporaba tuje stvari v svojo korist - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev
Če eden od lastnikov nepremičnine (stanovanja) krši pravico uporabe drugemu lastniku, je tisti, ki je izključen iz uporabe, upravičen do denarnega nadomestila za izgubljeno korist, do t.i. uporabnine. Po ustaljenem stališču sodne prakse za utemeljenost zahtevka iz naslova uporabnine ne zadošča dejstvo neuporabe nepremičnine. Za uspeh mora tožnik dokazati še, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stvari. Svojo voljo mora uporabniku stvari določno izjaviti in ga z njo seznaniti.
izvrševanje zaporne kazni - odprti oddelek - osebne okoliščine na strani storilca - način storitve kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi
Kršitev kazenskega zakona je podana, če je kazenski zakon kršen v enem od vprašanj, ki so taksativno našteta v točkah 1. do 6. 372. člena ZKP, torej če sodišče kazenski zakon na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje uporabi v nasprotju z zakonom ali pa ga sploh ne uporabi. Pritožba ne navaja nič od navedenega, sodišču prve stopnje pa pavšalno očita, da je ravnalo nezakonito in pristransko, pri čemer pri slednjem izhaja iz lastne ocene okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev in je drugačna od tiste, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlagane dokaze z razlogom, da se plačil z zaslišanji ne dokazuje. Navedeno namreč ni mogoče posplošeno trditi.
Tožeča stranka kot zavarovanec ne bi mogla od zavarovalnice zahtevati plačila, če oškodovancu ne bi sama povrnila nastale škode. Bi bila pa zavarovalnica (pod določenimi pogoji) dolžna plačati škodo tretjemu, oškodovancu, če bi ji le-ta postavil neposredni odškodninski zahtevek (drugi odstavek 965. člena OZ).
ZASP člen 31, 31-2, 81, 81/1, 153, 153/3, 156, 156/2, 156/4, 157, 157/5, 157/6, 157/7. ZASP-B člen 26, 26/4. ZUstS člen 1, 1/3.
glasbena dela - avtorski honorar - običajen avtorski honorar - pravica radiodifuznega oddajanja - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - primerna tarifa - tarifa za uporabo avtorskih del - skupni sporazum - tarifa SAZAS - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - začasna tarifa
Na področju, ki zadeva določitev višine avtorskega nadomestila za kabelsko retransmisijo, ni pravne praznine. Ustavno sodišče namreč Tarife 1998 ni v celoti razveljavilo. Ustavno sodišče ni poseglo v Tarifo 1998 v delu, ki se nanaša na določitev nadomestila za kabelsko retransmisijo.
OZ člen 190, 336, 336/1, 341, 352, 352/3, 364, 1039.
zastaranje - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - poslovna odškodninska terjatev - asignacija - pripoznava dolga - neupravičena pridobitev
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Pravila o subjektivnem in objektivnem roku zastaranja se ne uporabljajo pri poslovnih odškodninskih terjatvah. Tožnik je bil od naslednjega dne po kršitvi pogodbene obveznosti upravičen terjati izpolnitev obveznosti, s tem pa je začel teči (enoletni) zastaralni rok, ki je potekel pred vložitvijo tožbe dne 6. 2. 2015.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - ZADRUGE
VSL00001368
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 286b, 286b/1. - člen 5, 5/1, 5/1-4. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - odplačnost pridobitve zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - sodni izvedenec - prekluzija glede procesnih kršitev - dokazno breme - lastninjenje zadružnega premoženja - arondacija - arondacijska odločba
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad mora izvedenec ugotavljati odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani tožene stranke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
spori majhne vrednosti - pritožbeni rok - sodba na podlagi pripoznave - vročanje - pravilnost vročitve - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli pošiljki - vročilnica - vročilnica kot javna listina - dokaz o opravljeni vročitvi - dokaz o vročitvi sodnih pisanj - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodbo na podlagi pripoznave je mogoče izdati le ob pogoju, da je bila tožba tožencu pravilno vročena. Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar pa je takšno domnevo mogoče izpodbiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
postopek odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice - plačilo prispevkov
Glede na to, da je davčni organ v postopku davčnega inšpiciranja dolžniku naknadno odmeril plačilo prispevkov v znesku nad 4.000,00 EUR, je upnik uspel dokazati obstoj domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na pritožniku je bilo, da bi obstoj te domneve izpodbil, česar pa pritožniku z navajanjem, da se je v času zahtevanega plačila prispevkov nenehno selil in da sam davkov in prispevkov sploh ni plačeval, koliko jih je prijavila in plačala njegova računovodkinja, ne ve, ne more storiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002039
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
pogojna obsodba - neizpolnitev naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da se bo obsojenka zaposlila, da ima določene prihodke in da preizkusna doba poteče 8. 12. 2018, ugotovilo, da obsojenka iz objektivnih pogojev ni mogla poravnati obveznosti in da ni utemeljeno obsojenki določiti novega roka za izpolnitev obveznosti, je zmotno ugotovilo dejansko stanje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 404, 404/1, 404/2, 406, 406/1, 406/1-1, 407. ZFPPIPP-G člen 26.
predlog za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - rok za ugovor proti odpustu obveznosti - novela ZFPPIPP-G - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - kaznivo dejanje zatajitve - ovire za odpust obveznosti
Po spremenjenem 404. členu ZFPPIPP se lahko ugovor proti odpustu obveznosti iz vseh ugovornih razlogov vloži do poteka preizkusnega obdobja. Sprememba se uporablja od 26. 4. 2016, zakonodajalec pa ni določil nobene omejitve glede uporabe spremenjenega 404. člena.
nagrada in stroški izvedenca - neobrazloženost odločitve
Za vsako svojo odločitev, pa naj si bo ta končna ali (zgolj) procesna, mora sodišče podati takšne razloge, ki omogočajo njeno razumevanje kot tudi sam (vsebinski) preizkus.