Predlog za obnovo postopka, končan s pravnomočno sodno odločbo, ni vložen po odvetniku, niti ni izkazano, da bi vlagateljica imela pravniški državni izpit. Zato je predlog za obnovo sodnega postopka, ob uporabi 91. člena ZPP, zakonito zavržen.
ZDSS-1 člen 6c, 53.. KPJS člen 35.. ZPol člen 86.. ZObr člen 98f.. ZSOVA člen 40.. ZVNDN člen 106.. ZIKS-1 člen 221.. ZSPJS člen 25.. ZPP člen 18.
kolektivni delovni spor - dodatek za stalnost - kolektivna pogodba - skladnost kolektivnih pogodb z zakonom
KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, temveč 52. člen ZSPJS določa, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Bistvo obravnavanega kolektivnega spora ni nezakonitost oziroma neustavnost določbe 35. člena KPJS, ki ne določa dodatka za stalnost, temveč nestrinjanje predlagatelja s tem, da je prvi odstavek 52. člena ZSPJS posegel v določbe področnih zakonov, ki so pred uveljavitvijo novega plačnega sistema določali višino dodatka za stalnost ter nestrinjanje z njegovo višino, določeno v drugem odstavku 52. člena ZSPJS.
Ker predlagatelj po vsebini ne izpodbija kolektivne pogodbe, ne gre za kolektivni spor, tudi če je sicer formalno zahtevek iz predloga oblikovan tako, da predlagatelj z njim izpodbija zakonitost določbe kolektivne pogodbe. Zahtevku, kot ga je postavil predlagatelj, glede na specifičnost ureditve in vsebine kolektivnih delovnih sporov, ni mogoče nuditi sodnega varstva, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavreči skladno z 18. členom ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003619
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373. KZ-1 člen 29, 29/3, 116, 116/1, 116/1-1, 116/1-4, 191, 191/1.
bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje nasilja v družini - umor iz nizkotnih nagibov - direktni naklep - olajševalne in oteževalne okoliščine - kaznivo dejanje umora - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena vseh dokazov - umor na zahrbten način - zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji
Obdolženec oškodovanca ni zabodel instinktivno, kot skuša to prikazati pritožnik. Obdolženec je namreč ravnal premišljeno, saj se je v okviru svoje bistveno zmanjšane prištevnosti na dejanje pripravil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POMORSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00007671
PZ člen 32, 41.. ZFPPIPP člen 248.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - pristaniška infrastruktura - odpoved najemne pogodbe v stečaju - stečajna masa - rok za izpraznitev poslovnih prostorov
Po oceni pritožbenega sodišča sploh ni pravno pomembno, ali določene nepremičnine, ki so bile predmet obravnavanega najema, spadajo v stečajno maso tožnic ali ne (glede na določbe o pristaniški infrastrukturi po 32. členu PZ), upoštevaje ob tem, da toženka ni uspela dokazati nobenega (drugega) pravnega temelja, na podlagi katerega ima lahko obravnavane nepremičnine v svoji posesti. V predmetnem sporu se odloča zgolj o vrnitvi nepremičnin v posest tožnic, ki svojo aktivno legitimacijo za izpraznitveni zahtevek črpata tudi iz tega, da sta kot najemodajalki (stranki najemne pogodbe) pravilno odpovedali sporno najemno razmerje in s tem dosegli prenehanje tega razmerja.
ZPP člen 154, 214, 214/2.. - člen 2, 2/2, 6.. - tarifna številka 21/1.
dopolnitev tožbenih navedb - pravica do odgovora na trditve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost odvetnika v pisarni
Zaradi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni podala odgovora na dopolnitev tožbe, niso nastale nobene drugačne posledice, kot tiste, ki jih je sodišče jasno zapisalo, to je, da so ostale navedbe tožeče stranke iz dopolnitve tožbe neprerekane. Napačno je namreč tolmačenje, da molk pomeni enostavno vztrajanje pri prvotnih zatrjevanjih, saj v primeru, ko stranka dopolni svoje navedbe, tako da jih konkretizira ali pa z njimi odgovori na predhodno trditve nasprotne stranke, če slednja na takšne nove trditve ne navede ničesar, se štejejo (neprerekane) trditve stranke za priznane.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje očitek iz obtožnega predloga, da je obdolženec trikrat do štirikrat na teden grozil oškodovancem, spremenilo v očitek, da je to počel večkrat v očitanem obdobju tudi ne predstavlja spremembe v njegovo škodo, ampak v njegovo korist, zato tudi ni vprašljiva identiteta med obtožbo in sodbo.
Pritožnik nima prav, ko trdi, da izpodbijana sodba nima razlogov o resnosti grožnje, saj ima izpodbijana sodba o tem razloge v 8. točki, ti pa so prepričljivi in jim ni kaj dodati. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je glede na okoliščine v katerih so bile grožnje izrečene in druge okoliščine obravnavane zadeve nedvomno, da so jih oškodovanci jemali kot resne, pa tudi sicer objektivno je grožnja z bombo resna grožnja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih navedb, da naj bi tožena stranka v času tožničine odsotnosti po 21. 7. 2014 drugim delavcem, ki so delali na enakih delovnih mestih kot ona, spremenila pogodbe o zaposlitvi oziroma, ponudila nove in s tem načrtno dosegla, da je tožnica ostala edina zaposlena na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec za izterjavo, kar je imelo za posledico odpoved njene pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno preverjalo, ali je tožena stranka dejansko spremenila organizacijo, ni pa odgovorilo na tožničine navedbe, da je bilo to storjeno z namenom, da se ravno tožnici odpove pogodba o zaposlitvi. Tožničina odsotnost ne more biti utemeljena okoliščina za različno obravnavo delavcev. Sodišče res ne preverja smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca, ki jih ta navaja kot razlog odpovedi, je pa v primeru delavčevih trditev o šikanozni odpovedi, kot jih podaja tudi tožnica, dolžno preveriti utemeljenost takšnih trditev, bistvo katerih je, da je tožena stranka z reorganizacijo načrtno ustvarila razmere za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine so določeni v 53. členu ZPIZ-2. Tožnica bi lahko pridobila pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če bi v času smrti svojega moža dopolnila predpisano starost (v prehodnem obdobju 53 let in 6 mesecev oziroma vsaj nastopila t.i. čakalno dobo 48 let in 6 mesecev). Glede na to, da je bila tožnica stara 42 let in 9 mesecev, pogoji glede dopolnitve starosti niso izpolnjeni in s tem tudi ne pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni postavila izrecnega pobotnega ugovora, temveč je le trdila, da je z izvedenim plačilom poravnala vse odprte terjatve, je izrek sodbe, ki vsebuje odločitev o obstoju dveh terjatev in medsebojnem pobotanju, nepravilen.
začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca proti tretji osebi
Po izrečeni sodbi glede na določbe 111. člena ZKP začasnega zavarovanja za premoženjskopravni zahtevek zoper drugo osebo ni več mogoče odrediti ali podaljšati. Premoženjskopravni zahtevek lahko oškodovanec v kazenskem postopku uveljavlja le zoper obdolženca (109. člen ZKP), zoper drugo osebo pa le v pravdi, kjer izpodbija pravni posel.
gospodarski spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Šele v drugi pripravljalni vlogi je toženka prerekala višino (ceno) postavk iz vtoževanega računa in tožnici očitala, da ni predložila cenika, ki omogoča, da se zneski preverijo, kar je bilo prepozno. V postopku v sporih majhne vrednosti mora namreč tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP), oziroma v konkretni zadevi, ko se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, ki jo vložita stranki v gospodarskem sporu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003637
KZ-1 člen 191.. ZKP člen 83, 83/2.
nasilje v družini - dokazne prepovedi - način pridobitve dokaza - protipravnost pridobljenih dokazov - souporaba stanovanjske hiše - neskladje izjav prosilcev - izpovedba priče
S t.i. dokončnimi prepovedmi po ZKP je sankcioniran način pridobivanja dokazov in ne njihova vsebina.
plačilo kupnine - vrednost stanovanja - predmet prodajne pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - kupnina za prodano stanovanje - uporabnina - neupravičena pridobitev koristi - uporaba tuje stvari v svojo korist - obseg vrnitve - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev
Če eden od lastnikov nepremičnine (stanovanja) krši pravico uporabe drugemu lastniku, je tisti, ki je izključen iz uporabe, upravičen do denarnega nadomestila za izgubljeno korist, do t.i. uporabnine. Po ustaljenem stališču sodne prakse za utemeljenost zahtevka iz naslova uporabnine ne zadošča dejstvo neuporabe nepremičnine. Za uspeh mora tožnik dokazati še, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stvari. Svojo voljo mora uporabniku stvari določno izjaviti in ga z njo seznaniti.
Obdolženec je storitev kaznivega dejanja zanikal in ga zato ni mogel obžalovati, tega pa se mu pri odmeri kazenske sankcije ne sme šteti v škodo. Tudi ogrozitev tujega premoženja kot ustavno zavarovane kategorije ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, saj je povzročitev premoženjske škode drugemu zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije.
ZIZ člen 32, 32/1, 34, 34/3, 168, 168/1, 168/3, 168/5. OZ člen 255, 260.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršba na nepremičnine - lastništvo na nepremičninah - prekinitev izvršilnega postopka - tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
S sodbo na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj se dolžnikova pravna dejanja niso razveljavila, zato se premoženje ni vrnilo v premoženje dolžnika, temveč je ostalo del premoženja toženca v pravdnem postopku L. B. Predložena sodba tako ne predstavlja podlage za nadaljevanje izvršbe na predlagane nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi zgolj zoper dolžnika A. B., ampak je izvršilni naslov zoper L. B. kot realnega dolžnika, ki je dolžan dopustiti poplačilo upnikove denarne terjatve do A. B. na predmetne nepremičnine.
ZKP člen 76, 170, 170/6, 270, 270/2, 277, 277/1. KZ-1 člen 123, 123/1.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - zavrženje obtožnice - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje - formalni preizkus obtožnice - materialni preizkus obtožnice - pristojnost zunajobravnavnega senata
Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.
novo pooblastilo v revizijskem postopku - nepredložitev pooblastila - zavrženje revizije - procesni položaj enotnih sospornikov - enotno sosporništvo - enotno in nujno sosporništvo
Že pritožbene navedbe, da nujnega sosporništva ni na aktivni strani, da vseh udeležencev dediščinske skupnosti ni mogoče prisiliti k tožbi ali drugemu pravdnemu ravnanju, utemeljujejo razloge, zaradi katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo revizijo tistih tožnikov, ki niso predložili novega pooblastila. Predložitev novega pooblastila k reviziji namreč pomeni, da posamezni enotni sospornik želi biti (še naprej) procesno aktiven. Posamezni enotni sospornik na aktivni strani namreč lahko prosto izbira, ali bo še naprej procesno aktiven v pravdnem postopku, torej v konkretnem primeru tudi po pravnomočnosti sodbe sodišča druge stopnje, s tem, da vloži revizijo, kateri predloži novo pooblastilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00001432
ZPP člen 8, 196, 339, 339/2, 339/2-14. ZD člen 10, 145. ZZZDR člen 12, 12/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - elementi izvenzakonske skupnosti - dokazna ocena
Izvenzakonska skupnost je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Stališče sodne prakse je, da je pri odločanju o obstoju izvenzakonske skupnosti starejših oseb, ki imajo družine že od prej, potrebna zadržanost.