OZ člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1, 339/2.
prepoved zlorabe pravic - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja
Vztrajanje pri pripombah na izvedensko mnenje oziroma nestrinjanje z dokazno oceno sodišča (ki temelji (tudi) na izvedenskem mnenju), pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa absolutno bistvene kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer opustitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka, pač pa relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo določb postopka in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe, za kar pa v tem primeru ne gre. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub določeni procesni kršitvi, relativna kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Do dobave spornih kalibratorjev tožeči stranki ni bilo pojasnjeno, kakšne predstave, zamisli oziroma zahteve ima tožena stranka glede kalibratorjev, kar pomeni, da tožeča stranka ni niti mogla niti ni bila dolžna vedeti, kakšne (posebne) zahteve naj bi kalibratorji izpolnjevali. Ne gre pa spregledati niti tega, da je tožeča stranka na podlagi obvestila o naročilu male vrednosti z dne 26.7.2010 toženi stranki poslala ponudbeni predračun s tehnično specifikacijo, katerega je tožena stranka očitno potrdila kot ustreznega, saj je nato s tožečo stranko sklenila pisno pogodbo, v kateri prav tako ni nikakršnih specifikacij in zahtev, še najmanj takih, kakršne navaja tožena stranka v tem postopku. Takšno stališče, kot ga v tem postopku zastopa tožena stranka, je po zaključku višjega sodišča zato v nasprotju s temeljnim načelom prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ), čemur pravnega varstva ni mogoče nuditi.
SPZ člen 8, 16. ZFPPIPP člen 327, 327/1, 329, 331.
sestavine nepremičnine - sklep o prodaji - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - javna dražba - predmet prodaje - izklicna cena - povezanost zemljišča in objekta - ocena vrednosti premoženja - določnost izreka sklepa
Iz stečajne zadeve izhaja, da se bioplinarna nahaja na dveh parcelah, obe sta kot predmet prodaje določeni v sedaj izpodbijanem sklepu, skladno z 8. in 16. členom SPZ pa so predmet prodaje tudi vse stvari, ki so bile z vgradnjo trajno spojene z nepremičnino. Citiranje posameznih stvari v izreku izpodbijanega sklepa je posledica dosedanjega teka postopka, ko ni bilo jasno, ali so predmet prodaje tudi nekatere stvari, na katerih je lizingodajalec zatrjeval izločitveno pravico, pa so bile vgrajene v nepremičnino. Izrek v sedaj izpodbijanem sklepu je glede na zaplete v tem postopku vsekakor pripomogel k odpravi nejasnosti, seveda pa to ne pomeni, da so predmet prodaje le tiste (nesamostojne) stvari, ki so tam navedene. Predmet prodaje sta nepremičnini. Skladno z 8. členom SPZ pa je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - novela ZFPPIPP-G - kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Ovira za odpust obveznosti je (tudi) obsodba za kaznivo dejanje, ki je bila izdana oziroma je postala pravnomočna po začetku postopka odpusta obveznosti. Taka obsodba ni ovira za odpust, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (82. člen KZ-1), zato mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ta ovira, ko odloča o začetku postopka za odpust obveznosti in ponovno po poteku preizkusnega obdobja, ko odloča o odpustu obveznosti (novi četrti odstavek 407. člena ZFPPIPP).
Ena od temeljnih nalog gospodarske družbe v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZFPPIPP je upravljanje likvidnostnega tveganja, tj. gospodarjenja z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti svoje zapadle obveznosti. Pravna oseba mora v okviru obveznosti iz 11. člena ZFPPIPP poskrbeti, da zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
prisilna hospitalizacija - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - kumulativno izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je dovolj konkretiziralo okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Dejstvo, da je bil pritožnik nasilen do matere in na oddelku, je dovolj, da so izpolnjene okoliščine iz zakonskega dejanskega stanu. Za ugotovitev izpolnjenosti pogojev ni treba, da je že prišlo do kakšnih hudih poškodb pritožnika ali drugih oseb. Dovolj je, da je življenje ali zdravje "ogroženo".
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-2, 245, 382, 382/1, 386.
osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na določbo 386. člena ZFPPIPP, v skladu s katero je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja omejena (ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso). Z omejitvijo poslovne sposobnosti pa je v enakem obsegu omejena tudi njegova procesna (pravdna sposobnost). Namen stečajnega postopka je namreč v tem, da vsi (navadni) upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev, in sicer hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika. Med drugim ga zastopa (tudi) pri procesnih in drugih dejanjih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika (2. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP).
ZST-1 člen 18, 18/3. ZPP člen 18, 18/3, 41, 41/2, 182, 182/3.
višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni zahtevek - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka
Pritožba zmotno opozarja na seštevanje vrednosti spornih predmetov, saj sodišče za osnovo ni vzelo seštevka primarnega in podrednega zahtevka, ampak je pravilno odmerilo takso od vsakega posameznega zahtevka.
Višje sodišče sicer pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da mora stranka, ki predlaga katerokoli od taksnih olajšav, navesti dejstva na katera svoj predlog opira in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze. To katera dejstva mora zatrjevati (in dokazati) pa je odvisno od tega, katero od taksnih olajšav predlaga. Kadar stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse, mora tako podati bolj konkretne in obširne navedbe o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, kot v primeru ko predlaga zgolj odlog ali obročno plačilo sodne takse.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča je bil utemeljen. Pridržani naj bi zažigal denar in naj bi ga nekaj tudi pogoltnil, s tem pa je huje ogrožal svoje zdravje in življenje.
stroški priče - nadomestilo plače - pravočasna priglasitev stroškov - izgubljeni zaslužek priče - izguba pravice do povračila stroškov - pouk priči
Povračila stroškov zaradi izgubljenega zaslužka priča na naroku ni zahtevala. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njen delodajalec. Za povračilo stroškov je namreč odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve. To je v konkretnem primeru priča. Šele, če bi ta takoj po zaslišanju zahtevala tudi povračilo nadomestila plače, bi bil njen delodajalec upravičen, da od sodišča zahteva povrnitev izplačanega nadomestila.
ZDPra člen 7, 7/3, 10, 10/1. ZPP člen 80, 157, 196. ZST-1 člen 10, 15, 15/3.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravilno zastopanje strank - zastopanje države - državno pravobranilstvo - pripoznava zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delna sodba na podlagi pripoznave - sodne takse - taksa za tožbo - prevalitev plačila sodne takse - stroški postopka
Le izjemoma sme državni pravobranilec iz upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblastiti posameznika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zaposlenega v državnem organu ali drugem subjektu, da ga nadomešča pri zastopanju za posamezna pravna dejanja (prvi odstavek 10. člena ZDPra). Nobena pravna oseba ne more pred sodišči zastopati države.
Ker so pritožniki tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na njihovih solastninskih deležih takoj, ko je bilo to objektivno mogoče, pripoznali in niso dali povoda za tožbo, tožeča stranka do povračila stroškov postopka ni bila upravičena (157. člen ZPP). Zato mora tožnica, čeprav je v pravdi uspela, nositi stroške postopka. Posledično tretji odstavek 15. člena ZST-1 ni podlaga za prevalitev plačila sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati država, če ne bi bila plačila sodnih taks po zakonu oproščena (10. člen ZST-1), na prvo do tretje toženo stranko
ZZVZZ-M člen 44a, 44a/1.. URS člen 14, 22, 51, 51/3.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nacionalna zdravstvena ustanova zagotavljala le zdravljenje po klasični kirurški metodi, je po stališču pritožbenega sodišča potrebno dati prednost pristanku zakonitih zastopnikov h kirurškemu zdravljenju po minimalni invazivni metodi. Ta je bila v skladu s priporočilom medicinske stroke, da je prirojeno srčno napako, kakršno je imel tožnik, najprimerneje popraviti z minimalno invazivno metodo. Nenazadnje je izbiro minimalne invazivne metode potrebno spoštovati tudi z vidika ustavne pravice enakosti pred zakonom in enakega obravnavanja, glede na to da je nacionalni program otroške srčne kirurgije to metodo do konca leta 2013 že zagotavljal, leta 2014, ko naj bi tožnik bil operiran v UKC C., pa ne več. Zato je v konkretnem primeru potrebno zaključiti, da so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja mladoletnega tožnika ter posledično ugotoviti, da upravna akta tožene stranke o zavrnitvi pravice do zdravljenja v tujini nista zakonita.
protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče napačno prenese vsebino dokaza v obrazložitev sodbe. Gre za tehnično napako (napačen prepis), ki z oceno dokaza nima nobene zveze. Iz konteksta pritožbe pa izhaja, da tožena stranka nasprotuje prav oceni dokaza (zavrnitvi računa) in se zavzema za drugačno interpretacijo podatkov, ki iz njega izhajajo.
nedovoljena pritožba - sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo - prepozna pritožba
Z izpodbijanim sklepom je bila pritožba tožene stranke zoper sodbo pravilno (in v posledici obravnavane odločitve tudi pravnomočno) zavržena. Nova pritožba zoper isto sodbo, vložena hkrati s pritožbo zoper sklep o zavrženju, ni dovoljena. Višje sodišče jo je zato zavrglo (352. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00002291
URS člen 54, 56. ZZZDR člen 4, 4/2, 5a, 5a/2, 116. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18, 21. ZPP člen 8.
roditeljska pravica - odvzem roditeljske pravice - otrokova korist - načelo najblažjega posega - pravica do družinskega življenja - tehtanje pravic - pravica do stikov - nepravdni postopek - zastopanje po odvetniku - preiskovalno načelo - možnost sodelovanja v postopku - pravdna sposobnost
Pri tehtanju za izbiro tako drastičnega ukrepa, kot je odvzem roditeljske pravice, mora sodišče upoštevati tudi načelo najblažjega posega (gledano z vidika staršev, ob zagotavljanju največje koristi otroka), predvsem, ko med otrokom in roditeljem obstaja poleg krvne povezanosti tudi določeno življenjsko oziroma socialno razmerje ali odnos. Ta je med nasprotno udeleženko in njenim sinom nedvomno obstajal, saj je deček živel pri njej in z njo dobrih sedem let, bila je njegova primarna skrbnica, navezava je bila velika in predstavljala mu je ogromen del njegovega življenja, toda deček (zaradi njene osebnostne motnje) na svojo mater ni mogel vzpostaviti varne navezave. Ob tem je izvedenec ugotovil, izhajajoč iz shizofrenega procesa in osebnostne strukture nasprotne udeleženke, da z veliko verjetnostjo misli, da nikdar ni zmogla poskrbeti za otrokove potrebe. Po kritičnem dogodku (prisostvovanju umoru, čiščenju stanovanja in trupla ter "obredni" pripravi trupla ter poslavljanju) je bil deček prav zaradi tega dogodka (akutna reakcija na stres, ki je v veliki intenzivnosti trajala nekaj dni) hospitaliziran, pri njem pa so zaznali, da gre za travmatiziranega otroka. Zanj in njegovo (duševno) zdravje je bilo ključno, da so se po kritičnem dogodku vse službe zelo hitro in ustrezno vključile ter reagirale, kar je ublažilo njegovo stisko in preprečilo drugačno travmatsko reagiranje na dogodek. Po zaključku hospitalizacije je bil nameščen v rejniško družino, ki zanj predstavlja spodbudno okolje in ki ga potrebuje tudi v bodoče, nasprotna udeleženka pa mu ga ni in mu ga tudi ne bo zmogla zagotoviti. Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, ki temelji na vrsti izvedenih dokazov, da pri dečkovi mami obstaja veliko tveganje za ponovno izgubo stika z realnostjo in tveganje agresivnih oblik vedenja, blažjega ukrepa od odvzema roditeljske pravice ni mogoče izbrati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003569
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel spornega dne pri odpiranju strehe tovornega vozila, ki ga je vozil kot delavec drugotožene stranke. Do poškodbe roke je prišlo, ker je nanjo padel pokrov strehe prikolice tovornega vozila ravno v času, ko je tožnik z roko segel v območje pokrova, da bi odprl zatiče. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje o obstoju 20 % soprispevka tožnika k nastanku škodnega dogodka. Čeprav tožnik dela, ki ga je bilo potrebno opraviti, ni odklonil, mu zaradi tega ni mogoče pripisati soprispevka. Tožnik (kot tudi ostali vozniki drugotožene stranke) ni imel dejanske možnosti, da dela, tj. razklada tovora v namembnem kraju, ne bi opravil. Glede na to, da jeklena vrv po ugotovitvi sodišča prve stopnje na eni strani ni bila pritrjena na zatič in da tožnik ni imel drugega pripomočka, s katerim bi zatiče odprl, jih je moral odpreti z roko, kar pomeni, da je moral seči v območje zapiranja pokrova strehe. Zato tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastalemu škodnemu dogodku, ampak je podana izključna odgovornost drugotožene stranke in s tem tudi obveznost plačila odškodnine prvotožene stranke.
V postopkih vračanja premoženja ni mogoče ugotavljati, ali so bili izpolnjeni pogoji za odvzem premoženja po določbah Odloka AVNOJ (tako kot tudi sicer v denacionalizacijskih postopkih ni mogoče presojati pravilnosti aktov o podržavljanju), temveč je treba ugotoviti, ali je tedanja oblast odvzela oziroma štela, da je bilo premoženje že pred zaplembo s kazensko sodbo ex lege odvzeto na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a.
izredna socialna pomoč - zavrženje tožbe - poprava tožbe
Tožniki v postavljenem roku niti kasneje, tožbe niso dopolnili skladno s pozivom sodišča. Niso si postavili ustreznega pooblaščenca ali tožbe sami podpisali, niti niso predložili izpodbijane prvostopenjske odločbe in dokazil v zvezi z izpolnitvijo pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa. Prav tako niso zaprosili za brezplačno pravno pomoč. Ker niso ravnali v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po 3. odstavku 88. člena v zvezi s 5. odstavkom 108. člena ZPP in tožbo zakonito zavrglo.
KZ-1 člen 75, 75/3, 75/4. ZKP člen 502, 502c, 502c/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - odvzem premoženjske koristi drugim osebam - bližnji sorodnik
Čeprav je po podatkih Upravne enote udeleženka postopka lastnica osebnega avtomobila, ki je predmet začasnega zavarovanja, je sodišče glede na izsledke prikritih ukrepov utemeljeno sklepalo, da gre le za formalno lastništvo in da sta dejanska lastnika osebnega avtomobila obdolženca. Prestreženi pogovori med obdolženko in udeleženko postopka pa tudi izkazujejo, da je slednja vedela, da sredstva, s katerimi je bil opravljen nakup vozila, izvirajo iz kaznivega dejanja. S tem pa je po presoji pritožbenega sodišča podana situacija, ki jo predvideva tretji oz. četrti odstavek 75. člena KZ-1.