OZ člen 7. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1, 339/2.
prepoved zlorabe pravic - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja
Vztrajanje pri pripombah na izvedensko mnenje oziroma nestrinjanje z dokazno oceno sodišča (ki temelji (tudi) na izvedenskem mnenju), pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa absolutno bistvene kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer opustitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca ne pomeni bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka, pač pa relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo določb postopka in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe, za kar pa v tem primeru ne gre. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub določeni procesni kršitvi, relativna kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Do dobave spornih kalibratorjev tožeči stranki ni bilo pojasnjeno, kakšne predstave, zamisli oziroma zahteve ima tožena stranka glede kalibratorjev, kar pomeni, da tožeča stranka ni niti mogla niti ni bila dolžna vedeti, kakšne (posebne) zahteve naj bi kalibratorji izpolnjevali. Ne gre pa spregledati niti tega, da je tožeča stranka na podlagi obvestila o naročilu male vrednosti z dne 26.7.2010 toženi stranki poslala ponudbeni predračun s tehnično specifikacijo, katerega je tožena stranka očitno potrdila kot ustreznega, saj je nato s tožečo stranko sklenila pisno pogodbo, v kateri prav tako ni nikakršnih specifikacij in zahtev, še najmanj takih, kakršne navaja tožena stranka v tem postopku. Takšno stališče, kot ga v tem postopku zastopa tožena stranka, je po zaključku višjega sodišča zato v nasprotju s temeljnim načelom prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ), čemur pravnega varstva ni mogoče nuditi.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - razlogi sklepa - domneva umika predloga
Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilnega sklepa glede odločitve o delni oprostitvi plačila sodne takse ni podala, s pritožbo pa tega ne more uveljavljati, se šteje, da je bil njen predlog v delu, ki se nanaša na del zahtevka, v katerem sodišče ni odločilo, umaknjen.
SPZ člen 8, 16. ZFPPIPP člen 327, 327/1, 329, 331.
sestavine nepremičnine - sklep o prodaji - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - javna dražba - predmet prodaje - izklicna cena - povezanost zemljišča in objekta - ocena vrednosti premoženja - določnost izreka sklepa
Iz stečajne zadeve izhaja, da se bioplinarna nahaja na dveh parcelah, obe sta kot predmet prodaje določeni v sedaj izpodbijanem sklepu, skladno z 8. in 16. členom SPZ pa so predmet prodaje tudi vse stvari, ki so bile z vgradnjo trajno spojene z nepremičnino. Citiranje posameznih stvari v izreku izpodbijanega sklepa je posledica dosedanjega teka postopka, ko ni bilo jasno, ali so predmet prodaje tudi nekatere stvari, na katerih je lizingodajalec zatrjeval izločitveno pravico, pa so bile vgrajene v nepremičnino. Izrek v sedaj izpodbijanem sklepu je glede na zaplete v tem postopku vsekakor pripomogel k odpravi nejasnosti, seveda pa to ne pomeni, da so predmet prodaje le tiste (nesamostojne) stvari, ki so tam navedene. Predmet prodaje sta nepremičnini. Skladno z 8. členom SPZ pa je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine, razen če zakon določa drugače.
Ena od temeljnih nalog gospodarske družbe v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZFPPIPP je upravljanje likvidnostnega tveganja, tj. gospodarjenja z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti svoje zapadle obveznosti. Pravna oseba mora v okviru obveznosti iz 11. člena ZFPPIPP poskrbeti, da zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 97/2-2, 245, 382, 382/1, 386.
osebni stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na določbo 386. člena ZFPPIPP, v skladu s katero je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika v postopku osebnega stečaja omejena (ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso). Z omejitvijo poslovne sposobnosti pa je v enakem obsegu omejena tudi njegova procesna (pravdna sposobnost). Namen stečajnega postopka je namreč v tem, da vsi (navadni) upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev, in sicer hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika. Med drugim ga zastopa (tudi) pri procesnih in drugih dejanjih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika (2. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP).
prisilna hospitalizacija - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - kumulativno izpolnjevanje pogojev
Sodišče prve stopnje je dovolj konkretiziralo okoliščine iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Dejstvo, da je bil pritožnik nasilen do matere in na oddelku, je dovolj, da so izpolnjene okoliščine iz zakonskega dejanskega stanu. Za ugotovitev izpolnjenosti pogojev ni treba, da je že prišlo do kakšnih hudih poškodb pritožnika ali drugih oseb. Dovolj je, da je življenje ali zdravje "ogroženo".
ZZVZZ-M člen 44a, 44a/1.. URS člen 14, 22, 51, 51/3.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
V okoliščinah konkretnega primera, ko je nacionalna zdravstvena ustanova zagotavljala le zdravljenje po klasični kirurški metodi, je po stališču pritožbenega sodišča potrebno dati prednost pristanku zakonitih zastopnikov h kirurškemu zdravljenju po minimalni invazivni metodi. Ta je bila v skladu s priporočilom medicinske stroke, da je prirojeno srčno napako, kakršno je imel tožnik, najprimerneje popraviti z minimalno invazivno metodo. Nenazadnje je izbiro minimalne invazivne metode potrebno spoštovati tudi z vidika ustavne pravice enakosti pred zakonom in enakega obravnavanja, glede na to da je nacionalni program otroške srčne kirurgije to metodo do konca leta 2013 že zagotavljal, leta 2014, ko naj bi tožnik bil operiran v UKC C., pa ne več. Zato je v konkretnem primeru potrebno zaključiti, da so bile v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja mladoletnega tožnika ter posledično ugotoviti, da upravna akta tožene stranke o zavrnitvi pravice do zdravljenja v tujini nista zakonita.
stroški priče - nadomestilo plače - pravočasna priglasitev stroškov - izgubljeni zaslužek priče - izguba pravice do povračila stroškov - pouk priči
Povračila stroškov zaradi izgubljenega zaslužka priča na naroku ni zahtevala. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njen delodajalec. Za povračilo stroškov je namreč odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve. To je v konkretnem primeru priča. Šele, če bi ta takoj po zaslišanju zahtevala tudi povračilo nadomestila plače, bi bil njen delodajalec upravičen, da od sodišča zahteva povrnitev izplačanega nadomestila.
nedovoljena pritožba - sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo - prepozna pritožba
Z izpodbijanim sklepom je bila pritožba tožene stranke zoper sodbo pravilno (in v posledici obravnavane odločitve tudi pravnomočno) zavržena. Nova pritožba zoper isto sodbo, vložena hkrati s pritožbo zoper sklep o zavrženju, ni dovoljena. Višje sodišče jo je zato zavrglo (352. člen ZPP).
protispisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga
Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče napačno prenese vsebino dokaza v obrazložitev sodbe. Gre za tehnično napako (napačen prepis), ki z oceno dokaza nima nobene zveze. Iz konteksta pritožbe pa izhaja, da tožena stranka nasprotuje prav oceni dokaza (zavrnitvi računa) in se zavzema za drugačno interpretacijo podatkov, ki iz njega izhajajo.
ZDPra člen 7, 7/3, 10, 10/1. ZPP člen 80, 157, 196. ZST-1 člen 10, 15, 15/3.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravilno zastopanje strank - zastopanje države - državno pravobranilstvo - pripoznava zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delna sodba na podlagi pripoznave - sodne takse - taksa za tožbo - prevalitev plačila sodne takse - stroški postopka
Le izjemoma sme državni pravobranilec iz upravičenih razlogov v posameznih zadevah pooblastiti posameznika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zaposlenega v državnem organu ali drugem subjektu, da ga nadomešča pri zastopanju za posamezna pravna dejanja (prvi odstavek 10. člena ZDPra). Nobena pravna oseba ne more pred sodišči zastopati države.
Ker so pritožniki tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na njihovih solastninskih deležih takoj, ko je bilo to objektivno mogoče, pripoznali in niso dali povoda za tožbo, tožeča stranka do povračila stroškov postopka ni bila upravičena (157. člen ZPP). Zato mora tožnica, čeprav je v pravdi uspela, nositi stroške postopka. Posledično tretji odstavek 15. člena ZST-1 ni podlaga za prevalitev plačila sodnih taks, ki bi jih bila dolžna plačati država, če ne bi bila plačila sodnih taks po zakonu oproščena (10. člen ZST-1), na prvo do tretje toženo stranko
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča je bil utemeljen. Pridržani naj bi zažigal denar in naj bi ga nekaj tudi pogoltnil, s tem pa je huje ogrožal svoje zdravje in življenje.
ZST-1 člen 18, 18/3. ZPP člen 18, 18/3, 41, 41/2, 182, 182/3.
višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni zahtevek - eventualna komulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka
Pritožba zmotno opozarja na seštevanje vrednosti spornih predmetov, saj sodišče za osnovo ni vzelo seštevka primarnega in podrednega zahtevka, ampak je pravilno odmerilo takso od vsakega posameznega zahtevka.
Višje sodišče sicer pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da mora stranka, ki predlaga katerokoli od taksnih olajšav, navesti dejstva na katera svoj predlog opira in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze. To katera dejstva mora zatrjevati (in dokazati) pa je odvisno od tega, katero od taksnih olajšav predlaga. Kadar stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse, mora tako podati bolj konkretne in obširne navedbe o svojem premoženjskem, likvidnostnem in finančnem stanju, kot v primeru ko predlaga zgolj odlog ali obročno plačilo sodne takse.
ZPP člen 154, 214, 214/2.. - člen 2, 2/2, 6.. - tarifna številka 21/1.
dopolnitev tožbenih navedb - pravica do odgovora na trditve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost odvetnika v pisarni
Zaradi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka ni podala odgovora na dopolnitev tožbe, niso nastale nobene drugačne posledice, kot tiste, ki jih je sodišče jasno zapisalo, to je, da so ostale navedbe tožeče stranke iz dopolnitve tožbe neprerekane. Napačno je namreč tolmačenje, da molk pomeni enostavno vztrajanje pri prvotnih zatrjevanjih, saj v primeru, ko stranka dopolni svoje navedbe, tako da jih konkretizira ali pa z njimi odgovori na predhodno trditve nasprotne stranke, če slednja na takšne nove trditve ne navede ničesar, se štejejo (neprerekane) trditve stranke za priznane.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje očitek iz obtožnega predloga, da je obdolženec trikrat do štirikrat na teden grozil oškodovancem, spremenilo v očitek, da je to počel večkrat v očitanem obdobju tudi ne predstavlja spremembe v njegovo škodo, ampak v njegovo korist, zato tudi ni vprašljiva identiteta med obtožbo in sodbo.
Pritožnik nima prav, ko trdi, da izpodbijana sodba nima razlogov o resnosti grožnje, saj ima izpodbijana sodba o tem razloge v 8. točki, ti pa so prepričljivi in jim ni kaj dodati. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je glede na okoliščine v katerih so bile grožnje izrečene in druge okoliščine obravnavane zadeve nedvomno, da so jih oškodovanci jemali kot resne, pa tudi sicer objektivno je grožnja z bombo resna grožnja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00003619
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373. KZ-1 člen 29, 29/3, 116, 116/1, 116/1-1, 116/1-4, 191, 191/1.
bistveno zmanjšana prištevnost - kaznivo dejanje nasilja v družini - umor iz nizkotnih nagibov - direktni naklep - olajševalne in oteževalne okoliščine - kaznivo dejanje umora - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena vseh dokazov - umor na zahrbten način - zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji
Obdolženec oškodovanca ni zabodel instinktivno, kot skuša to prikazati pritožnik. Obdolženec je namreč ravnal premišljeno, saj se je v okviru svoje bistveno zmanjšane prištevnosti na dejanje pripravil.
ZGD-1 člen 237, 337, 337/1, 337/2. OZ člen 73, 73/1.
delniška družba - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - vinkulacija - vinkulacija delnic - razrešnica
Delniška družba določa svoje cilje samostojno. Po oceni pritožbenega sodišča je v Statutu družbe konkretno določen cilj v smeri zapiranja družbe z ambicijo doseganja čim večjega števila (z možnostjo doseganja absolutno - kvalificirane kapitalske večine) notranjega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev, legitimen in pravno dopusten cilj.
Vinkulacija je torej instrument za zagotovitev cilja, ki je v tem, da se v delniški strukturi družbe zagotavlja in ohranja (v čim večji meri, z možnostjo zagotovitve absolutno - kvalificirane kapitalske večine) struktura notranjih delničarjev, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju z uporabo notranjih metod lastninjenja. Več kot očitno pa je, da se ta cilj družbe lahko realizira z omejevanjem prenosljivosti delnic, in sicer v smeri, da se lahko pridobiteljem delnic, ki so izven kroga oseb obstoječih delničarjev in niso zaposleni pri toženi stranki ali z njo povezani družbi, s strani upravnega odbora tožene stranke odreče soglasje za prenos delnic. Če v vlogi pridobitelja delnic nastopa oseba, ki ni obstoječi delničar družbe in ki ni zaposlena v družbi ali z njo povezani osebi, lahko upravni odbor tožene stranke zavrne soglasje za prenos delnic.
Iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke izhaja, da je vzrok nastanka invalidnosti poškodba iz leta 2006. Tožnik je takrat bil vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini, saj je bil v Sloveniji vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje nazadnje v letu 1991. Zato ni mogoče zaključiti, da je vzrok invalidnosti poškodba pri delu, saj se v skladu z 2. točko 169. člena ZPIZ-2 pravice za primer invalidnosti in smrti zaradi poškodbe pri delu uveljavljajo pri zavodu, če je bil zavarovanec v času poškodbe zavarovan pri tem zavodu in so izpolnjeni pogoji iz 66. oziroma 67. člena ZPIZ-2. V predmetni zadevi tožnik v času nastanka poškodbe ni bil zavarovan pri zavodu, zato je potrebno vzrok za nastanek invalidnosti v skladu s 65. členom ZPIZ-2 opredeliti kot poškodbo zunaj dela in ne kot posledica poškodbe pri delu.