Tako kot za vsako vlogo tudi za pritožbo velja, da mora biti podpis na njej izviren, pri čemer za izviren podpis pritožnika šteje njegov lastnoročni podpis ali elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu. Zahteva po izvirnosti podpisa izhaja tudi iz obsežne sodne prakse, ki ne dopušča fotokopiranega ali skeniranega podpisa.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPIZ-2 člen 63, 63/1. ZPP člen 70, 70-6, 125a, 213, 213/2, 247, 247/5, 302, 302/3.
ugotavljanje invalidnosti - sprememba zdravstvenega stanja - končano zdravljenje - zahteva za izločitev izvedenca - načelo neposrednosti izvajanja dokazov
Zdravljenje tožnice do izdaje dokončne odločbe še ni bilo zaključeno. Ker zdravljenje tožnice do relevantnega datuma še ni bilo zaključeno, niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2.
Pooblaščenec tožnice je na naroku soglašal, da se izpoved šteje za prebrano, saj bi se z branjem na glas izgubljalo čas, nato pa ugovarjal zavrnitvi neposrednega zaslišanja s sklicevanjem na 22. člen Ustave in 6. člen EKČP. Stranka se mora konkretizirano opredeliti do potrebe po neposrednem zaslišanju (npr. zakaj je potrebno priči postaviti dodatna vprašanja, …), česar pooblaščenec tožnice ni navedel.
V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje štelo, da tožbeni zahtevek ne prestane testa sorazmernosti, čeprav toženki predhodno nista zatrjevali nedopustnega posega v človekove pravice.
Sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato odločitev ne temelji na uspehu celotnega postopka. Nespoštovanje določbe iz 8. člena ZPP vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, zato je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2, 49/3, 49/5.
stroški sodnega tolmača - materialni stroški v zvezi z delom tolmača - stroški fotokopiranja
Namen priznavanja pravice do povračila materialnih stroškov je tudi v tem, da sodni tolmač ni prikrajšan zaradi izdelave prevodov, ker je iz lastnih sredstev opravil storitev (npr. tiskal ali kopiral dodatne izvode), da je lahko opravil s strani sodišča naloženo delo, pri tem pa dolžnost predložitve neodvisne ponudbe oziroma drugega dokazila o stroških enake storitve zagotavlja, da na ta način priglašeni stroški niso pretirani.
Stroški tiskanja in razmnoževanja prevodov so izrecno urejeni v drugem odstavku 49. člena Pravilnika, peti odstavek 49. člena Pravilnika pa določa pravico do povračila ostalih materialnih stroškov (embalaža, poštnina, pisarniški material,...).
ZPP člen 242, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 41, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9.
stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - zahtevnost izvedenskega dela - kilometrina
Preglede zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje tako za osnovno mnenje kot tudi pisno dopolnitev Komisiji priznalo nagrado v višini 350,00 EUR oz. za pisno dopolnitev 153,00 EUR (40. člen Pravilnika), saj je štelo, da tako mnenje kot pisna dopolnitev po zahtevnosti, ki jo je ocenjevalo v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, ne odstopa od povprečja.
Zakaj bi naj ustna dopolnitev bila zelo zahtevna, v stroškovniku ni pojasnila niti Komisija niti slednje ne izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje.
Sodišče druge stopnje je vpogledalo v spletno stran avtobusne družbe X.
Pri tem pa glede na zgoraj navedeno o primernem oz. ustreznem javnem prevozu ni mogoče govoriti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izvedencem priznalo kilometrino na relaciji Ljubljana - Maribor - Ljubljana.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - pravni interes za sodni postopek - zavrnitev predloga - možnost sklenitve sodne poravnave - sporno dejansko stanje - dokaz z izvedencem - zaslišanje izvedenca - postavitev novega izvedenca - uspeh v pravdi
Pravni interes predlagatelja za samostojni dokazni postopek z izvedencem pred pravdo je podan, če predlagatelj izkaže, da lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Za odločitev o utemeljenosti predloga ni bistveno le mnenje nasprotne stranke, temveč se lahko glede na ugotovitve izvedenca tudi za predlagatelja izkaže, da s svojim zahtevkom v pravdi verjetno ne bi uspel in zato tožbe niti ne vloži.
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - potrebni stroški - različna sodna praksa - mirna rešitev spora - odmera odvetniških stroškov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).
Vlogi z dne 8. 11. 2024 in 22. 11. 2024 po vsebini ne predstavljata obrazložene pripravljalne vloge, ki bi jo lahko sodišče ovrednotilo z 225 odvetniškimi točkami.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 118, 118/1. ZPP člen 154, 154/2, 212. ZOFVI člen 92, 92/3, 109, 109/6.
učitelj - strokovni izpit - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - stroški postopka - uspeh stranke v postopku
Treba je upoštevati tudi specialna določila ZOFVI, skladno s katerimi se za učitelja v šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi strokovni izpit (tretji odstavek 92. člena ZOFVI). Ker tožnica tega strokovnega izpita ni imela ne v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne v trenutku, ko je prenehal razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (smrt delavke, ki jo je nadomeščala), ne v času prenehanja delovnega razmerja dne 31. 8. 20241, ji sodišče prve stopnje delovnega razmerja za nedoločen čas ni moglo priznati.
Toženka ni dokazala, da tožnici ni zmožna zagotoviti dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto svetovalne delavke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo toženkinemu predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je uspela z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja od 11. 12. 2023 do 31. 8. 2024 za delovno mesto učiteljice psihologije, od tega dne dalje pa je uspela le v manjšem delu, in sicer za delovno mesto svetovalne delavke za čas 8 ur tedensko (20 %) s posledično reintegracijo in reparacijo; medtem ko je bil njen zahtevek na ugotovitev nadaljnjega obstoja delovnega razmerja na delovnem mestu učiteljice psihologije za čas 32 ur tedensko (80 %) s posledično reintegracijo in reparacijo zavrnjen. Upoštevaje navedeno je tožnica v postopku uspela s polovico (50 %) zahtevka.
zahteva za izločitev - nepopolna zahteva - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - razlogi za vložitev pravnega sredstva
Dolžnik je šele v pritožbenem postopku podal predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, to je po odločitvi o njegovem ugovoru in predlogu za odlog izvršbe, s katerim je bil njegov ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnjen, kar je prepozno. Dolžnik v svoji vlogi ni navedel okoliščin, na katere opira svojo zahtevo za izločitev, zato je bila zahteva za izločitev nepopolna. Kar dolžnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev.
Da bi zastopanje v razmerju do druge osebe povzročilo pravne učinke (veljavno sklenitev pogodbe med zastopanim in drugo pogodbeno stranko), mora druga oseba, s katero zastopnik sklepa pogodbo, vedeti, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega in da je njen sopogodbenik zastopani, ali pa morajo vsaj obstajati okoliščine, po katerih bi lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega.
Ni dolžnost druge pogodbene stranke, da raziskuje, ali oseba, s katero sklepa pogodbo, morda nastopa kot zastopnik tretje osebe, temveč je dolžnost zastopnika, da obvesti drugo pogodbeno stranko, da nastopa kot zastopnik, in jo seznani z identiteto zastopanega.
stroški postopka - socialni spor - po uradni dolžnosti začet postopek - postopek začet na zahtevo stranke - popravni sklep - uspeh stranke v postopku - pripravljalna vloga - obrazložen dopis
Z vlogo, ki jo je poimenoval prva pripravljalna vloga, je tožnik prerekal navedbe toženca iz odgovora na tožbo, v kolikor se z njimi ni izrecno strinjal. Obrazložil je, zakaj vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, dodatno je predložil še druge dokaze. V tem primeru ne gre za obrazložen dopis po 3. točki tarifne številke 43 OT, temveč gre za obrazloženo vlogo med postopkom po 2. točki tar. št. 16 OT, ki jo je potrebno ovrednotiti z 225 točkami.
V primeru, če se je postopek začel na zahtevo stranke, ni bistven uspeh rešitve njene zahteve, niti ni relevantno, ali so bili stroški za zastopanje potrebni ali ne. Le v primeru, če se postopek začne po uradni dolžnosti in za stranko konča ugodno, gredo stroški v breme organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00082628
ZPND člen 23.
izrek denarne kazni
Ali določeno ravnanje predstavlja kršitev izrečenih ukrepov, se presoja objektivno - s primerjavo tega ravnanja z vsebino izrečenih ukrepov. Ta presoja je zato neodvisna od subjektivnih razlogov, ki so nasprotnega udeleženca po njegovih trditvah privedla do tega ravnanja.
Presoja, ali gre za ravnanje, ki pri žrtvi nasilja povzroča stisko, je potencialno pomembna zgolj pri odločanju o utemeljenosti izrečenih ukrepov (prim. določbe 19. člena ZPND in določbe 3. člena ZPND), ne pa več v postopku ugotavljanja, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, in pri izterjavi izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 158, 158/1, 163, 163/4.
stroški postopka - delni umik tožbe - uspeh strank v postopku
Ni mogoče šteti, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, saj je njegov neuspeh v deležu 31 odstotkov oziroma, v delu, v katerem se je spor nanašal na pripravljenosti zaradi terena (vaj in usposabljanj).
Zoper sklep sodišča druge stopnje je pritožba možna le v primeru, če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje (357.a člen ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SZ-1 člen 111, 111/2. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - izpraznitev stanovanja - prednostna zadeva - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ničnost prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja, ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka.
pripombe na izvedensko mnenje - opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika - predlog za zaslišanje izvedenca - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnikove pripombe na izvedensko mnenje so natančne in konkretizirane, zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe do njih opredeliti in tako navesti, zakaj niso utemeljene in zakaj dodatna pojasnila, ki jih je tožnik zahteval, niso potrebna oziroma zakaj ni potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma zaslišanje izvedenca.
URS člen 22. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 287, 574.
posojilna pogodba - rok za vrnitev posojila - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pravica do poštenega sojenja - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - celovita in prosta presoja dokazov - prosta presoja dokazov - materialno procesno vodstvo - manjkajoča trditvena podlaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - konkretizirano prerekanje dejstev - dokazni standard prepričanja
Dolžnost sodišča opraviti materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP ne velja absolutno in ne pomeni, da je sodišče dolžno zahtevo po navedbi dovolj konkretne trditvene in dokazne podlage izpolniti namesto stranke. Skladno z že omenjenim razpravnim načelom je namreč breme zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev primarno na strankah, sodišče ima lahko v zvezi s tem le korekturno vlogo. Samo če stranka določenih navedb oziroma dokazov ni ponudila kljub vsej dolžni skrbnosti, pride v poštev materialno procesno vodstvo.
V veljavnem civilnem procesnem pravu ne veljajo nobena dokazna pravila, če zakon ne določa drugače. To med drugim pomeni, da nobeno dokazno sredstvo nima vnaprejšnje prednosti pred drugimi, temveč sodišče izvedene dokaze prosto ocenjuje. Pravno pomembna dejstva ugotavlja upoštevaje vsak dokaz posebej, pri čemer mora narediti tudi medsebojno primerjavo vseh izvedenih dokazov in na nato napraviti njihovo sintezo.
višina preživnine za mladoletnega otroka - znižanje preživnine za otroka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - nedopustne pritožbene novote - korist mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca
V postopku za ureditev družinskih razmerjih je mogoče navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le, če so ti v korist otrok. Znižanje preživnine samo po sebi otrokom ne more biti v korist; z znižanjem preživnine se poslabša materialni položaj otrok, saj so prikrajšani za zadovoljevanje osnovnih potreb, ki jim je preživnina namenjena. Trditev, da bi bilo znižanje preživnine otrokom v korist ali vsaj ne v nasprotju z njihovo koristjo (ker bi bilo za njuno preživljanje poskrbljeno na drugačen način), nasprotna udeleženka ni podala. Glede na navedeno njene navedbe, ki se nanašajo na potrošniške kredite, in ostale (lastne) stroške, ki jih ni navedla med postopkom pred sodiščem prve stopnje, niso upoštevne, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote.
ZFPPIPP člen 384, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/1, 350/2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ugoditev ugovoru - vsebina izreka sklepa - obseg pritožbenega preizkusa - neizvedba dokaza - konkretizacija pritožbenih očitkov - pritožbene novote
Dolžnik zmotno meni, da izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, ker v njem sodišče ni navedlo, da je ugovoru upravitelja ugodilo. Ugoditev ugovoru je prav v izrečenima ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki ju izrek vsebuje in je zato jasen. Izrecna dodatna navedba v izreku sklepa, da se ugovoru ugodi, je odveč in je tudi zakon ne nalaga (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).
Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti tovrstni kršitvi v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljeni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Stranka, ki želi uveljavljati takšno kršitev, mora v pritožbi določno označiti, na katere dokazne predloge se nanaša, in tudi pojasniti, da in zakaj bi bila izvedba vsakega takšnega dokaza relevantna za zadevo.