ZBPP člen 3, 3/1, 3/3. ZPP člen 100, 100/1, 153, 205, 205/1, 205/1-1.
dokazovanje z izvedencem - plačilo predujma za izvedensko delo - sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - brezplačna pravna pomoč - smrt upravičenca - dediči - odpoved pooblastila odvetniku postavljenemu po odločbi o brezplačni pravni pomoči
Brezplačna pravna pomoč, ki je vezana na osebo, ki ji je dodeljena, je s smrtjo te osebe izčrpana. Z njo je prenehala upravičenost do BPP na podlagi navedene odločbe (prim. prvi in tretji odstavek 3. člena ZBPP). BPP tako s smrtjo prosilca ugasne, še vedno pa v veljavi ostane procesno pooblastilo. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha; pravdo naprej vodi pooblaščenec, ki je od smrti pooblastitelja dalje pooblaščenec njegovih dedičev, in sicer dokler mu dediči pooblastilo prekličejo (prvi odstavek 100. člena ZPP).
Ko je sklep o založitvi predujma izdan in ni bilo pogojev za prekinitev postopka zaradi smrti prvotnega tožnika (prim. 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP), obstaja možnost, da pooblaščenka ali odpove pooblastilo ob tem, da za opravljena pravna dejanja po prenehanju BPP ne bo plačana iz sredstev proračuna, in bodo posledično nastopile nove okoliščine/razlogi za prekinitev postopka, ali pa (pravočasno) predlaga ponovno podaljšanje roka za plačilo predujma. S tem bo zavarovana pravica dedičev pokojnega tožnika do izvedbe dokaza z izvedencem.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/2, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodna taksa - nastanek taksne obveznosti - načelo enkratnega plačila sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - materialno procesno vodstvo
Vrednost denarne terjatve, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa, je enaka znesku denarnih enot, na katere se ta terjatev glasi, in ne vrednosti, za katero stranka intimno ocenjuje, da bo glede na pravna pravila deležna sodnega varstva.
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 351, 531/1, 351/2.
pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - meje preizkusa v pritožbenem postopku - pravica do izjave - sodba presenečenja
Prepoved izdaje sodbe presenečanja je namenjena varstvu strankine pravice do izjave v primeru, ko kljub zadostni skrbnosti ni mogla računati na presojo po takšni pravni podlagi.
Postavitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka pomeni zahtevo, da sodišče odloči o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja, ki v tem primeru ne pomeni več predhodnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku, ampak preraste v neposredno vsebino enega izmed zahtevkov v tožbi, za katerega pa sicer tožeči stranki, ni potrebno, da zanj posebej izkazuje pravni interes, kajti pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa in o vmesnem ugotovitvenem zahtevku sodišče praviloma odloči obenem z dajatvenim zahtevkom v končni sodbi.
Sklenjena Pogodba predstavlja (tudi) t.i. podudeležbeno pogodbo kot družbeno pogodbo civilnega prava. Slednja sicer v slovenskem pravnem redu ni posebej urejena, vendar pa je dopustna. Pri njej gre za pogodbeno razmerje med tretjo osebo in imetnikom deleža v družbi ter si z njo udeleženca delita stroške nakupa deleža in dobiček (in izgubo) iz tega deleža, pri čemer lahko to razmerje nastane ob nastanku deleža ali kasneje. Pri podudeležbi ostaja imetnik deleža le eden (s tem se loči tudi od tihe družbe, kot jo je definiral 159. člen ZGD), pri čemer podudeleženec ni vložil sredstev v podjetje koga drugega, ampak v delež nekoga, ki je sam družbenik gospodarske družbe. Podudeležensko razmerje navzven, to je v sami gospodarski družbi ni vidno, niti ne vpliva na družbenikov položaj.
odločanje o brezplačni pravni pomoči - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Za odločanje o povrnitvi sredstev, izplačanih iz brezplačne pravne pomoči, v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspe v postopku in pridobi premoženje (48. člen ZBPP), ni pristojno pravdno sodišče, pač pa organ brezplačne pravne pomoči.
dopolnitev sklepa - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
Dolžnik v stroškovniku ni priglasil stroškov pristopa na narok, kar pomeni, da jih ni uveljavljal in zaradi tega niso podani pogoji za izdajo dopolnilnega sklepa.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - fikcija vročitve - hišni predalčnik - naslov, vpisan v sodnem registru - potek roka za odgovor na tožbo - obvestilo o pošiljki
Za pravilnost vročitve je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo o prispeli pošiljki. Ugotovitve, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dne 14. 2. 2025 puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in ga je torej slednja prejela, pritožba ne izpodbija. Ker je tožena stranka prejela obvestilo, iz njega pa izhaja, kdaj je bilo puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke in kdaj začne teči rok za prevzem, je slednja ob zahtevani skrbnosti vsekakor lahko tudi sama izračunala kdaj v primeru neprevzema sodnega pisanja nastopi fikcija vročitve.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087165
OZ člen 168, 174, 174/2, 179. URS člen 22, 25. ZPP člen 2, 5, 7, 8, 11, 286, 286/1, 286/4, 279a, 339, 339/2, 339/2-8, 357.
denarna odškodnina - skaženost - višina denarne odškodnine in rente - nezmožnost za delo - izguba dohodka - nepremoženjska in premoženjska škoda - zavrnitev dokaznega predloga - načelo koncentracije postopka - objektivna sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe - pravica do izjave
Po presoji sodišča druge stopnje je tožnica ravnala v nasprotju z določbo 11. člena ZPP in pri uveljavljanju svojih pravic ni ravnala skrbno, saj je vlogo z dne 20. 11. 2023 z navedbo novih dejstev in predložitvijo novih dokazov ter spremembo tožbenega zahtevka podala 5 let po vložitvi tožbe, ko je menjala pooblaščenca in več kot eno leto za tem, ko jo je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 14. 7. 2022 pozvalo, naj se izjasni o dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca A. A., pri čemer ni navedla nobenih razlogov zakaj teh navedb in dokazov ni podala pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086831
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Ker pogoji za upoštevanje prepozne pritožbe v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje prepozno pritožbo zavrglo.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - izvedenec psihiatrične stroke
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Dopustno je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1.
stroški in nagrada izvedenca - stroški izvedenca - višina nagrade izvedenca - izvedensko mnenje - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja
Čeprav je izvedenec kot obrazložitev višine priglašenega stroška zapisal, da so bila vprašanja strokovno zahtevna in so terjala interdisciplinarnost ter da je odgovarjal tudi na vprašanja s področja trženja in obdavčitve, sodišče druge stopnje ocenjuje, da v obravnavanem primeru niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da je bila za priprave na ustno podajanje mnenja potrebna nadpovprečna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij dodatne strokovne literature ali morebitna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno, zato pripada izvedencu zgolj osnovna postavka za priprave na ustno podajanje zahtevnega izvedenskega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-4, 39, 39/1, 40, 40/1, 47a, 47a/1, 49, 49/5.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do nagrade za delo - odločanje o povrnitvi stroškov - odmera nagrade in stroškov izvedenca - odmera po stroškovniku - stroškovnik kot sestavni del spisa - vročitev stroškovnika - nagrada za izvid in mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - pregled stranke - čas trajanja - vrednotenje izvedenskega dela
Določbe Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ne dajejo podlage za "zniževanje" zahtevnosti izdelanega mnenja, če je izvedenec še pred izdelavo pisnega mnenja podal ustno mnenje na naroku, za kar se je (logično) pripravil na podlagi istega gradiva, ki je potrebno za izdelavo pisnega mnenja.
obvestitev drugega o pravdi - zavarovanje dokazov - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranska intervencija - predlog za zavarovanje dokazov
Postopek zavarovanja dokazov je formalnopravno urejen v ZPP in ta postopek predstavlja predhodno fazo pravdnega postopka, pri čemer gre v materialnopravnem pogledu za začetno fazo pravde. Kot izhaja iz določila 264. člena ZPP, se zavarovanje dokazov izvede, če se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, kar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno.
Ker je procesnopravna vrednost dokaza, ki je bil opravljen v postopku zavarovanja dokazov, enaka vrednosti dokazov, ki jih pravdno sodišče izvede med postopkom, je postopanje po 204. členu ZPP v skladu tudi z načelom ekonomičnosti postopka, saj bo le tako udeležencem postopka omogočeno sodelovanje v postopku, kar pa seveda vpliva na dokazno vrednost izvedenega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088195
ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 287, 287/1, 287/2, 288. URS člen 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - kabelska retransmisija glasbenih del - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - določitev primernega denarnega nadomestila - določitev višine nadomestila - običajno plačilo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - predvidljivost - kršitev konkurence - enako obravnavanje - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora zastaranja - ugovor zastaranja obresti - prepozen ugovor zastaranja
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila. Ker se je spremenila objektivna okoliščina (tarifa iz Skupnega sporazuma), ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila, ni mogoče govoriti o posegu v prej navedene pravice.
odškodnina za premoženjsko škodo - poplave - ugovor aktivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - višina škode - nepremičnina v solastnini - ocena stroškov - zadostna trditvena podlaga - manjvrednost nepremičnin - škoda na premičninah - materialno procesno vodstvo
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - daljša odsotnost - sprejem sodnih pošiljk - dolžna skrbnost - samostojni podjetnik - enoosebna družba
Zakon ne predpisuje, da bi moral imeti podjetnik poleg sebe oziroma enoosebna družba poleg direktorja še kakšne druge organe ali zaposlene. Zato je potrebno upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje presojati manj strogo, kot v primeru večjih družb, ki imajo poleg direktorja tudi delavce, zaposlene v administraciji družbe.
Sklep o začasni odredbi je bil prvo pisanje v obravnavani zadevi. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da zoper njo teče sodni postopek, ji je priznan privilegij, da lahko s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje prepreči zamudo roka za ugovor zoper začasno odredbo.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087483
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 276. ZMZPP člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 60, 63. ZPP člen 29. ZArbit člen 5, 12. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 35.
arbitražni sporazum - pristojnost tuje arbitraže - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba v podporo arbitraže - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - gospodarske statusne zadeve - verjetnost terjatve - vsebina tujega prava - dokaz z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje
Mednarodno pristojnost sodišča države članice v primeru začasne odredbe ob sklenjenem arbitražnem sporazumu je presojalo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi C-391/95 z dne 17. 11. 1998 v zadevi Van Uden.
Ker slovensko sodišče zaradi arbitražnega sporazuma ni mednarodno pristojno po drugih določbah Bruseljske uredbe, je bilo treba njegovo pristojnost utemeljiti z nacionalnimi procesnimi pravili.
Za to, da bi bilo zavarovanje z začasno odredbo lahko izvzeto od pristojnosti sodišča, bi to moralo biti v arbitražnem sporazumu povsem jasno in nedvoumno izraženo.
Verjetnost kot dokazni standard je pretežnost razlogov v prid obstoja nekega dejstva; s procesnega vidika - ki je pri začasnih odredbah zaznamovan s potrebo po hitrem in fleksibilnem odločanju, prilegajočem se okoliščinam posameznega primera -, pa verjetnost pomeni nevezanost (ali ohlapnejšo vezanost) na sistem pravil ugotavljanja dejstev iz 18. poglavja ZPP o dokazih in izvajanju dokazov.
Pravila iz 18. poglavja ZPP v zadevah zavarovanja na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo smiselno. Smiselno pa ni v postopku zavarovanja vztrajati pri vseh pravilih pravdnega postopka o sodnem izvedencu: da ga lahko postavi le sodišče; da zgolj to dokazno sredstvo sodišču dovoljuje spoznati dejstva s strokovnega področja, ki mu sicer ni dostopno; da je izvedenca praviloma treba ustno zaslišati. Zato so "izvedenska mnenja" v netehničnem smislu, tj. analize, ki jih po naročilu strank pred sprožitvijo postopka zavarovanja z začasno odredbo pripravijo strokovnjaki, v tem postopku dopustna in dobrodošla dokazila. Ker pa na račun večje likvidnosti nujno do določene mere trpi njihova verodostojnost, jih je treba vsakokrat primerno kritično presojati. Vendar. Četudi je strokovnjaka izbrala stranka, ki njegovega mnenja v postopku tudi ne bi predložila, če ne bi bilo zanjo ugodno, to še ne pomeni, da je vsako predpravdno strokovno mnenje neverodostojno.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - sodelovanje v postopku - soočenje izvedencev - enako varstvo pravic v postopku - nedovoljena pritožbena novota
Strokovni pomočnik v postopku ni niti stranka niti pooblaščenec pravdne stranke, zato tudi ne more sam postavljati vprašanj med zaslišanjem sodne izvedenke.